Jedro

Pri priznanju denarne socialne pomoči, zaradi narave pravice, ne zadostuje zgolj prizadevanje za izboljšanje materialnega položaja, to se mora v določenem obdobju tudi odraziti. Status samozaposlene osebe sam po sebi ne izključuje upravičenosti do DSP, vendar neuspeh dejavnosti ne pomeni nadaljnje avtomatične upravičenosti do DSP, saj se pri upravičenosti preverjajo dejanski dohodki in premoženje. Pri presoji je skladno z 28. členom ZSVarPre ključno, da oseba ni sama povzročila slabega materialnega položaja, kar vključuje neupravičeno zavračanje ali izogibanje zaposlitvi ali aktivnostim zaposlitev.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo toženke št. ... z dne 18. 9. 2024 in odločbo CSD A. št. ... z dne 20. 6. 2024 ter zadevo zaradi priznanja denarne socialne pomoči vrnilo v ponovno upravno odločanje. Zavrnilo je tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba toženke št. ... z dne 8. 4. 2024 in odločba CSD št. ... z dne 12. 4. 2024, da se tožnici prizna pravica do izredne denarne socialne pomoči. Dne 13. 11. 2025 je sodišče na predlog toženke s popravnim sklepom popravilo očitni pisni pomoti pri navedbi odločb toženca z dne 20. 6. 2024 in 8. 10. 2024 v I. in II. točki izreka.

2.Tožnica se pritožuje zoper II. točko izreka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo v izpodbijanem delu spremeni in tožnici prizna izredno denarno socialno pomoč oziroma vrne zadevo sodišču v ponovni postopek. Zmotna je odločitev sodišča, da tožnica ni dokazala namenske porabe izredne denarne socialne pomoči. Iz predloženih dokazil je jasno razvidno, da je bila priznana izredna denarna socialna pomoč v celoti porabljena za plačilo položnice operaterju B., za vračilo sestrinega posojila iz julija 2023 za plačilo položnice upravniku C., da bi se preprečila prisilna izterjava najemodajalca. To posojilo je po prejemu izredne denarne socialne pomoči, sestri vrnila skladno z njunim dogovorom. Gre za kritje že nastalega izrednega stroška, česar 33. člen ZSVarPre ne preprečuje. Namenska poraba pomoči je bila dokazana s pisnim potrdilom najemodajalca o plačilu položnice, pisno izjavo sestre o posojilu in vračilu denarja ter dokazili o plačilu položnice upravniku C.. Dejstvo, da tožnica ne razpolaga s položnico B., ne zmanjšuje dokazne vrednosti teh listin, saj je najemodajalec plačilo opravil neposredno in ji o tem izdal pisno potrdilo. Tožnica je dokazala, da je bila v izrednih življenjskih okoliščinah in bi brez pomoči tvegala prisilno izterjavo in izgubo stanovanja. Sodišče se ni celovito in konkretno opredelilo do listinskih dokazov, ki jih je tožnica predložila. Gre za pomanjkljivo obrazložitev in s tem za bistveno kršitev pravil postopka.

3.Toženka se pritožuje zoper I. točko izreka sodbe iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek v I. točki v celoti zavrne, podrejeno pa izpodbijano sodbo v I. točki izreka razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Gre za zmotno uporabljeno materialno pravo in zmotno ugotovljeno dejansko stanje. Tožnica je samostojna podjetnica od 13. 10. 2022 dalje. S svojo dejavnostjo ne dosega minimalnega dohodka, iz potrdila FURS izhaja, da nima poravnanih prispevkov za obdobje od 1. 2. 2024 do 30. 4. 2024 (20. člen ZSVarPre). Od datuma vpisa poslovnega subjekta v register AJPES tožnica nima poravnanih niti prispevkov iz naslova prispevka starševskega varstva. FURS ne razpolaga s podatkom o dobičku iz naslova samostojne dejavnosti za leto 2022 in 2023, ker tožnica, kljub pozivu ni predložila obračunov akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2022 in za leto 2023. Gre za sprenevedanje tožnice, da ji ni treba oddati letnega poročila, ker je obdavčena po normiranih dohodkih. Napačno je stališče sodišča iz 17. točke obrazložitve sodbe, da je za priznanje denarne socialne pomoči ključno tožničino prizadevanje za izboljšanje materialnega položaja, ne pa dejstvo, da do izboljšanja dejansko pride. Vsak prejemnik denarne socialne pomoči mora primarno sam poskrbeti za svoje preživetje z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih. Skladno z določilom iz 2. alineje osmega odstavka 27. člena ZSVarPre se zaradi določenih okoliščin, osebam, ki začnejo z dejavnostjo, določen čas ne upošteva premoženje, ki bi se sicer zakonsko moralo upoštevati. Ko vlagatelj odpre samostojno dejavnost in ne dosega minimalnega dohodka, toženka slednjega praviloma eno leto ne šteje kot krivdni razlog. Po tem obdobju si mora vlagatelj na drug način pridobiti sredstva za izboljšanje svojega socialnega položaja ali socialnega položaja svojih družinskih članov. Če oseba daljše obdobje (praviloma po enem letu od odprtja podjetja), še vedno ne dosega dohodka iz dejavnosti v taki višini, ki bi omogočal preživetje ter plačila prispevkov iz naslova opravljanja dejavnosti, je na njeni strani podan krivdni razlog iz 28. člena ZSVarPre. Če bi izključili krivdni razlog, ker je tožnica aktivna oseba, čeprav s svojo aktivnostjo ne dosega višine, ki omogoča preživetje, bi bila lahko tožnica trajna prejemnica denarne socialne pomoči. Ker je osnovni znesek minimalnega dohodka pri samostojnih podjetnikih povečan za dodatek za delovno aktivnost, bi bila tožnica v ugodnejšem položaju, kot zaposlene osebe, ki si dohodek zagotavljajo z delom. Toženka nasprotuje stališču sodišča, da se dodelitev denarne socialne pomoči ne more in ne sme pogojevati z zaprtjem s. p. in prijavo na Zavod RS zaposlovanje, ker se tožničin socialni položaj s tem ne bi v ničemer spremenil, temveč poslabšal. Tožnica si z vztrajanjem v svojem podjetju, ob neplačevanju obveznih prispevkov povzroča dodatne dolgove, kar poslabšuje njen materialni položaj. Če bi bila prijavljena pri ZRSZ kot brezposelna oseba, bi ta prispevek plačeval ZRSZ oziroma Ministrstvo za zdravje. Zato je za presojo, ali je podan krivdni razlog za odklonitev pravice, ki jo posameznik uveljavlja, potrebno upoštevati konkretne okoliščine posameznega primera. V primeru tožnice je do poslabšanja materialnega položaja prišlo vsaj zaradi povečanega dolga do FURS in njenega statusa zdravstveno nezavarovane osebe. Na strani tožnice je podan krivdni razlog iz prvega odstavka 28. člena ZSVarPre. Zaradi napačne uporabe materialnega prava je bilo v izpodbijani sodbi tudi dejansko stanje napačno ugotovljeno, saj je napačen zaključek sodišča v 18. točki izpodbijane sodbe, da v obravnavanem predsodnem postopku dejansko stanje ni bilo pravilno niti popolno ugotovljeno. V I. in II. točki izreka je prišlo do očitnih pisnih pomot, in sicer v I. točki izreka pri opredelitvi odločbe z dne 20. 6. 2024 in v II. točki izreka pri opredelitvi odločbe z dne 8. 10. 2024.

4.Pritožbi nista utemeljeni.

5.Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov in pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Dejansko stanje glede odločilnih dejstev je bilo pravilno in popolno ugotovljeno, sprejeta odločitev je materialnopravno pravilna, vendar iz drugih razlogov. V okoliščinah konkretnega primera je sodišče napačno uporabilo materialnopravni predpis, ko je odločalo o priznani denarni socialni pomoči, pa vendar slednje na pravilnost odločitve o odpravi izpodbijane odločbe toženke z dne 18.9.2024 v zvezi z odločbo z dne 20.6.2024 (glede priznanja denarne socialne pomoči) ne vpliva, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

6.V pritožbeni obravnavi je sodišče presojalo izpodbijano dokončno odločbo toženke z dne 18. 9. 2024 v zvezi z odločbo z dne 20. 6. 2024 o priznanju denarne socialne pomoči in dokončno odločbo toženke z dne 8. 10. 2024 v zvezi z odločbo z dne 12. 4. 2024 o priznanju pravice do izredne denarne socialne pomoči. V pritožbeni obravnavi ostaja sporno, ali je tožnica upravičena do priznanja izredne denarne socialne pomoči in do priznanja denarne socialne pomoči.

7.Do denarne socialne pomoči so po tretjem odstavku 6. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati in so uveljavile pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravice do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge, po tem zakonu določene pogoje. Skladno s prvim odstavkom 28. člena ZSVarPre do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja. Gre za t.i. krivdne razloge za nepridobitev socialnega prejemka. Določilo 29. člena ZSVarPre dopušča možnost, da se v primerih iz 1., 3. in 11. točke drugega odstavka 28. člena ZSVarPre krivdni razlog po poteku 6 mesecev od njegovega nastanka ne upošteva, če upravičenec sklene dogovor o aktivnem reševanju svoje problematike iz 35. člena tega zakona. Skladno s prvim odstavkom 34. člena ZSVarPre mora vlagatelj v vlogi za izredno denarno socialno pomoč natančno navesti, za kakšen namen potrebuje pomoč in opredeliti višino sredstev, ki jih potrebuje. Po drugem odstavku 34. člena ZSVarPre je upravičenec izredne denarne socialne pomoči dolžan prejeto pomoč porabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena, v roku 30 dni po prejetju pomoči oziroma do vložitve nove vloge, če je ta vložena pred potekom roka. Če upravičenec tega ne stori ali se iz dokazil ugotovi, da pomoč ni bila namensko porabljena ali ni bila porabljena v roku iz drugega odstavka tega člena, ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči, razen v primeru vložitve nove vloge za izredno denarno socialno pomoč zaradi naravne nesreče ali višje sile (četrti odstavek 34. člena ZSVarPre).

Pritožba tožnice

8.Neutemeljena je zatrjevana absolutno bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se je sodišče v 20. in 21. točki ustrezno opredelilo do vseh pravotvornih in za ta spor bistvenih trditev in ugotovitev in je odločitev mogoče preizkusiti, saj ustreza standardu obrazložitve sodne odločbe.

9.Zmotna je trditev tožnice, da je s predloženimi dokazi izkazala namensko porabo prejete izredne denarne socialne pomoči. Sodišče je v 20. točki pravilno pojasnilo, da tožnica dokazil o namenski in pravočasni porabi predhodno dodeljene izredne denarne socialne pomoči ni predložila. Upoštevajoč, da je bila tožnica predhodno že prejemnica izredne denarne socialne pomoči ter da je bila na to že opozorjena v izreku predhodne odločbe o dodelitvi izredne denarne socialne pomoči z dne 12. 10. 2023, je neutemeljeno tožničino razlogovanje, da je iz predloženih potrdil jasno razvidno, da je pomoč v celoti porabila namensko za kritje nujnih življenjskih stroškov. Sodišče potrdila o plačilu dolga za C., d.o.o., v višini 38,18 EUR pravilno ni upoštevalo kot namensko dokazilo o uporabi sredstev izredne denarne socialne pomoči. Gre za plačilo dolga, ki je bil poravnan že 24. 8. 2023

in ne more biti upoštevan kot dokaz o namenski porabi sredstev. Tožnica je bila s strani CSD po elektronski pošti celo dvakrat pozvana

Tožnica je pred tem sicer posredovala izjavo najemodajalca, da je 13. 1. 2023 in 9. 12. 2023 plačala dolg do B., vendar ji je bilo pojasnjeno, da kot ustrezno dokazilo o namenski porabi sicer lahko šteje tudi izjava na zapisnik pri CSD s strani prejemnika sredstev s hkratno priloženimi ustreznimi dokazili. Če bi tožnica dokazilo o namenski porabi sredstev dokazala z izjavo na zapisniku prejemnikov plačil,

bi morala sporočiti kontaktne podatke teh oseb. Tožnica se na poziv CSD ni odzvala, zaradi česar toženka utemeljeno ni upoštevala predloženih potrdil o namenski porabi priznane izredne denarne socialne pomoči. V tem smislu mora ostati neutemeljeno pritožbeno razlogovanje tožnice, da je izkazala, da so bila sredstva pravilno uporabljena za namen dodelitve.

Pritožba tožene stranke

10.Denarna socialna pomoč ni brezpogojna pravica. Skladno s 50. členom Ustave gre pri priznanju denarne socialne pomoči za subsidiarno dajatev, ki jo lahko vlagatelj uveljavi takrat, kadar je izkazano, da je sam storil vse, kar je bilo v njegovi pravni sferi, da bi pridobil sredstva za svoje preživetje oziroma preživetje svoje družine. Socialna pomoč je namenjena zagotavljanju minimalnega preživetja tistim, ki si ga ne morejo zagotoviti sami. Sodna praksa, ki obravnava razmerje med socialnimi prejemki in ustavnimi pravicami, je bila oblikovana tudi že pred Ustavnim sodiščem, ki dokler zagotavlja človekovo dostojanstvo dopušča pogojevanje socialnih pravic z določenimi zakonskimi zahtevami.

11.Sodišče je v 14. točki obrazložitve pravilno razlogovalo, da predstavlja opuščanje aktivnosti, ki bi lahko privedle do izboljšanja socialnega položaja, brez utemeljenih razlogov pravni standard in je potrebno vsebino norme prilagajati raznolikim dejanskim okoliščinam ravnanja in vedenja subjektov, na katere se nanaša. Pa vendar je zmotno njegovo nadaljnje razlogovanje v 16. točki, da tožnici kot samostojni podjetnici ni mogoče utemeljeno očitati pomanjkanja aktivnosti zgolj zato, ker ni ustvarjala prihodkov. Pritožbeno sodišče pri tem ne more povsem deliti stališča sodišča, da pri tem ni odločilno, da s svojo aktivnostjo tožnica ni dosegla prihodka iz dejavnosti, temveč ali bi te aktivnosti lahko privedle do izboljšanja njenega materialnega položaja.

12.Po pritožbeni oceni pri priznanju denarne socialne pomoči, zaradi narave pravice, ne zadostuje zgolj prizadevanje za izboljšanje materialnega položaja, to se mora v določenem obdobju tudi odraziti. Status samozaposlene osebe sam po sebi ne izključuje upravičenosti do DSP, vendar neuspeh dejavnosti ne pomeni nadaljnje avtomatične upravičenosti do DSP, saj se pri upravičenosti preverjajo dejanski dohodki in premoženje. Pri presoji je skladno z 28. členom ZSVarPre ključno, da oseba ni sama povzročila slabega materialnega položaja, kar vključuje neupravičeno zavračanje ali izogibanje zaposlitvi ali aktivnostim zaposlitev. Začetno neuspešno poslovanje samostojne dejavnosti se ne šteje za krivdni razlog, vendar mora vlagatelj v primeru daljšega neuspešnega poslovanja sprejeti ukrepe za izboljšanje svojega stanja.

7.To ni prepoved podjetništva, temveč pogoj za prejemanje proračunskih sredstev. Pogojevanje pomoči z aktivnim reševanjem socialnega položaja,7 ne posega v ustavno bistvo proste gospodarske pobude, saj ta pravica ne pomeni dolžnosti države, da s socialnimi transferji financira nedonosno gospodarsko dejavnost.8 Vztrajanje pri nedonosnem s. p. ob hkratni zahtevi po denarni socialni pomoči, se lahko interpretira kot pomanjkanje truda za samostojno preživetje, kar je lahko dopusten razlog za omejitev pomoči.

8.Ker je denarna socialna pomoč skrajni korektiv, lahko država zahteva, da podjetnik stori nekaj za spremembo statusa.9 To ne pomeni posega v svobodo dela, na kar opozarja sodišče v 17. točki obrazložitve, pač pa za prehod v aktivno obliko iskanja preživetja. Ustava v 74. členu res določa prosto gospodarsko iniciativo, vendar veljavna zakonodaja in sodna praksa dopuščata njeno omejevanje, kadar je to nujno, sorazmerno in v javno korist.10

9.Upoštevajoč obrazloženo je sodišče sprejelo napačen zaključek, da pri tožnici ni podan krivdni razlog iz 28. člena ZSVarPre ter je apriori upravičena do nadaljnjega prejemanja denarne socialne pomoči. Tožnica od 13. 10. 2022 dalje nima poravnanih prispevkov, ni oddala davčnih obračunov za leti 2022 in 2023, hkrati pa je 6. 5. 2024 in 27. 5. 2024 ponovno vložila zahtevi za priznanje denarne socialne pomoči. Po enem letu od odprtja dejavnosti še vedno ne ustvarja prihodkov,11 ki bi omogočali preživetje in plačilo obveznih prispevkov, zato je pri njej kot je predhodno pojasnjeno podan krivdni razlog. Ni pa mogoče spregledati določila 29. člena ZSVarPre, ki dopušča da izključitveni krivdni razlog iz 1., 3. in 11. točke drugega odstavka 28. člena ZSVarPre ne povzroča pravnih posledic odklonitve priznanja pravice do denarne socialne pomoči po preteku 6 mesecev od njegovega nastanka, če upravičenec sklene dogovor o aktivnem reševanje pogojev problematike iz 35. člena tega zakona. Upoštevajoč citirano določilo bi pristojni CSD lahko tožnico skladno z 29. členom ZSVarPre pozval k sklenitvi dogovora o aktivnem reševanje njene problematike in ji priznal pravico do denarne socialne pomoči, če bi ugotovil, da so izpolnjeni za to še drugi potrebni pogoji.

10.Tako je sicer pravilna odločitev sodišča o odpravi odločb in vrnitve zadeve v novo upravno odločanje, pa vendar ob drugem pravnem stališču. V postopku ponovnega odločanja, bo toženka preverila morebitne možnosti sklenitve Sporazuma iz 29. člena ZSVarPre o aktivnem reševanju socialne problematike, se opredelila do relevantnih okoliščin, vključno do tega, ali in kdaj je potekel 6‑mesečni rok od nastanka krivdnega razloga iz 11. točke drugega odstavka 28. člena ZSVarPre in ali tožnica izpolnjuje pogoje za priznanje sporne pravice do denarne socialne pomoči ter bo o tem ponovno odločila z novim upravnim aktom.

11.Toženka pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje v I. in II. točki izreka zmotno navedlo številko odločbe z dne 20. 6. 2024 in odločbe z dne 8. 10. 2024. Na predlog toženke je sodišče 13. 11. 2025 skladno s 328. členom ZPP očitni pisni pomoti popravilo s sklepom o popravi.

12.Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi, kot tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbi zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

-------------------------------

1Kar je pred oddajo tožničine vloge z dne 14. 2. 2024, s katero je zaprosila za sredstva za poplačilo zapadlih neplačanih obveznosti.

210. 11. 2023 in 26. 4. 2024 .

3Na ustrezno potrdilo dobavitelja (B.) o plačilu obveznosti z datumom in višino plačila in potrdilom elektronske banke o izvršitvi plačila.

4D.D. in E.E., ki je podala izjavo, da ji je tožnica vrnila 39,50 EUR, plačanih za C..

5Do prihodka iz naslova poslovanja.

6Če vodenje samostojne dejavnosti ne prinaša dohodka v daljšem obdobju, se mora tudi po oceni pritožbenega sodišča vlagatelj prijaviti v evidenco brezposelnih oseb (če dejavnost zapre) ali aktivno iskati rešitve za izboljšanje socialnega položaja v dogovoru s CSD.

7Kar pri s. p. lahko pomeni prilagoditev dejavnosti ali zaprtje nedonosne obrti.

8Čeprav so sistemi socialne varnosti nacionalna domena, Sodišče EU v zadevi C-333/13 (Dano) in sorodnih zadevah potrjuje, da države članice smejo pogojevati dostop do socialnih prejemkov z zahtevo po določeni stopnji integracije na trg dela.

9Zapre s. p. in se prijavi na zavod kot iskalec zaposlitve, tako kot zatrjuje toženec.

10Sistem socialnega varstva temelji na načelu, da posameznik najprej sam izkoristi vse možnosti za preživetje; tudi spremembo načina dela ali prijavo na Zavod za zaposlovanje.

11Kot je izpostavila toženka se osebam, ki šele začnejo s samostojno dejavnostjo, nedoseganje minimalnega dohodka, določen čas ne šteje za krivdni razlog (skladno z določilom 2. alineje osmega odstavka 27. člena ZSVarPre določen čas ne upoštevajo premoženje, ki bi se sicer zakonsko moralo upoštevati).