Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženka s pritožbo ne uveljavlja v sporu majhne vrednosti dopustnih pritožbenih razlogov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka (toženka) dolžna v roku 8 dni plačati tožeči stranki (tožnici) 1.368,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.4.2021 dalje do plačila ter izvršilne in pravdne stroške v višini 154,00 EUR, slednje v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper predmetno sodbo je toženka vložila pravočasno pritožbo, ki je po vsebini skoraj identična že predhodno vloženemu ugovoru toženke zoper izdani sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. V pritožbi navaja, da je terjatev neutemeljena, saj ne obstaja, ker pravdni stranki nista bili v dolžniško-upniškem razmerju. Toženka je račun prejela, a ga je M. P. kot neutemeljenega oziroma preuranjenega ustno zavrnil. Tožnica je račun izdala brez podlage in v nasprotju z medsebojnim ustnim dogovorom oziroma medsebojnim načinom poslovanja. Toženka ne zanika, da je bila s tožnico v poslovnem odnosu. Tožnica pod točko 5. navaja, da naj bi zadnji obrok zapadel 14. 12. 2021, s čimer se toženka ne strinja, saj v tem obdobju nista bili v poslovnem odnosu. Ker terjatev še ni nastala in še ni zapadla v plačilo, ugovarja obrestnemu delu zahtevka. Upnikova terjatev ne obstaja oziroma obveznost še ni prešla na dolžnika. Predlaga zaslišanje M. P. 3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po prvem odstavku 458. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se sme odločba v sporu majhne vrednosti, kakršen je tudi obravnavani spor, izpodbijati samo iz razlogov absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (drugi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Povedano drugače, predmetna sodba se ne more izpodbijati iz razlogov relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pri čemer zadnje vključuje tudi zmotno dokazno oceno sodišča prve stopnje.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženka s pritožbo ne uveljavlja v sporu majhne vrednosti dopustnih pritožbenih razlogov. Vsebina pritožbe se nanaša le na nedopusten in posledično neupošteven pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

7. Po ugotovitvi, da v pritožbi niso podani dopustni pritožbeni razlogi, niti po uradni dolžnosti preizkušene kršitve materialnega in procesnega prava, je pritožbeno sodišče pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP). Pritožbeno sodišče ugotovljenega dejanskega stanja na tem mestu ni ponavljalo, saj je le-to razvidno že iz izpodbijane sodbe.

8. Toženka pritožbenih stroškov ni priglasila.