Jedro

V Zakonu o Skladu RS za sukcesijo ali v kakem drugem pozitivnem pravnem viru ni podlage za pasivno legitimacijo sklada v odškodninskem sporu zaradi škode, ki jo je oškodovancu povzročil mobilizirani vojak, ki je z vojaškim tovornjakom peljal na zbirno mesto za orožne vaje.

Sedanja MO ..., ki jo je po ustavni ureditvi samoupravna lokalna skupnost, glede delovanja prejšnjega občinskega organa za ljudsko obrambo ni pravna naslednica prejšnje Občine ..., ki je bila družbenopolitična skupnost.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tretja toženka sama nosi stroške revizijskega odgovora.

Obrazložitev

Tožnik se je kot sopotnik v osebnem avtomobilu hudo telesno poškodoval v prometni nesreči 16.5.1987, v kateri je prišlo do trčenja med osebnim avtomobilom in tovornjakom. V času škodnega dogodka je bil tovornjak vojaško vozilo, ki je bilo izročeno vozniku M. L. kot vojaški osebi, ta pa se je s tovornjakom peljal na zborno mesto za orožne vaje. Sodišče prve stopnje je s prvo sodbo odločilo o tožnikovem zahtevku proti takratni toženki SFRJ, vendar je bila ta sodba v prisodilnem in zavrnilnem delu razveljavljena zaradi nepopolno ugotovljenega poteka prometne nesreče. V novem sojenju se je po prekinitvi postopek nadaljeval na tožnikov predlog proti trem primarno toženim strankam, ki jih je tožnik označil kot pravne naslednice bivše SFRJ. V drugem sojenju je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožbenemu zahtevku proti prvi toženki Republiki Sloveniji, delno ga je zavrnilo, v celoti pa je zavrnilo tožbeni zahtevek proti drugemu tožencu in tretji toženki zaradi pomanjkanja njune pasivne legitimacije.

Sodišče druge stopnje je odločalo o pritožbah tožnika in prve toženke. Sodbo sodišča prve stopnje je glede prisoje in zavrnitve tožbenega zahtevka proti prvi toženki razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v ostalem pa je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka proti drugemu tožencu in tretji toženki.

Tožnik v pravočasni reviziji proti sodbi sodišča druge stopnje uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga tako spremembo izpodbijane sodbe, da se njegovemu tožbenemu zahtevku proti drugemu tožencu in tretji toženki v celoti ugodi.

Revizija poudarja, da je poziv vozniku tovornjaka izdala Občina ..., prav tako poziv I. kot lastniku tovornjaka, da je izključno zaradi tega poziva mobilizirani vojak prevzel, I. pa izročil tovornjak in da je nato prišlo do prometne nesreče v času, ko je ta tovornjak vozil na zbirno mesto. Sedanja tretja toženka je nedvomno pravna naslednica bivše Občine ..., ki ni bila nikoli likvidirana, le preimenovala se je v Mestno občino ... in tudi prevzela njeno celotno premoženje, vse pravice in obveznosti. Poslovanje prejšnje Občine ... je bilo v okviru pristojnega poslovanja organa splošne ljudske obrambe. Tudi drugi toženec je pasivno legitimiran v tej pravdi.

Ustanovljen je bil za uveljavljanje terjatev in poravnavanje obveznosti Republike Slovenije ter pravnih in fizičnih oseb s tega območja v postopku delitve premoženja, pravic in obveznosti SFRJ. Sklad je pravna oseba in posluje v imenu in za račun Republike Slovenije. Sodišči sta pri svoji odločitvi prezrli, da je škodo povzročil tovornjak, ki je bil v času škodnega dogodka tovornjak oboroženih sil takratne JLA, torej je bil tovornjak bivše SFRJ in Republike Slovenije. Sodišči sta prezrli tudi 218. člen takratnega Zakona o službi v oboroženih silah, ki določa, da za tako škodo odgovarja družbenopolitična skupnost, kar pomeni SFRJ in Republika Slovenija. Ker je Republika Slovenija ustanovila sklad, je tudi ta pasivno legitimiran. Tožnik ob koncu še pripominja, da so nepravilni razlogi za razveljavitev sodbe v razmerju do prve toženke in pojasnjuje svoje mnenje o teh razlogih.

Revizija je bila vročena vsem toženim strankam in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije. Tretja toženka v revizijskem odgovoru predlaga zavrnitev revizije, drugi na revizijo niso odgovorili, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena novega Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki ga je treba v tej pravdni zadevi uporabiti zato, ker je sodišče prve stopnje sedanjo sodbo izdalo po uveljavitvi novega zakona).

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da sta sodišči druge in prve stopnje z materialnopravno pravilnimi razlogi zavrnili tožbeni zahtevek proti drugemu tožencu in tretji toženki. Drugi toženec Sklad Republike Slovenije za sukcesijo ni pasivno legitimiran v tej pravdi. Dejstvo, da je bil ustanovljen z Zakonom o Skladu Republike Slovenije za sukcesijo (Ur. l. RS, št. 10/93, 38/94, 40/97), na vprašanje njegove pasivne legitimacije v tej pravdi ne vpliva. Namen njegove ustanovitve je razviden iz prvega člena zakona, po katerem je sklad ustanovljen za uveljavljanje pravic in obveznosti Republike Slovenije, pravnih in fizičnih oseb z njenega območja v postopku delitve premoženja nekdanje federacije, torej v postopku sukcesije. Čeprav ima po 2. členu zakona sklad status pravne osebe, ki posluje v imenu in za račun Republike Slovenije, ta status skladu ne podeljuje pasivne legitimacije v tej pravdi. Drugačno revizijsko stališče je zmotno. Sodišče druge stopnje je pravilno poudarilo, da v tem zakonu ali v kakem drugem pozitivnem pravnem viru ni podlage, ki bi drugega toženca zavezovala za poravnavanje terjatev fizičnim osebam.

Tožnik zmotno vztraja pri stališču, da je tudi tretja toženka Mestna občina ... pasivno legitimirana v tem sporu. Res so v času škodnega dogodka občine delovale kot družbenopolitične skupnosti in je takratni občinski organ za ljudsko obrambo z določanjem, pošiljanjem in vročanjem pozivov fizičnim osebam na orožne vaje in pravnim osebam za izročitev vozil deloval v svojstvu državnega organa, vendar takih pristojnosti sedanje občine nimajo več. Organizirane so na drugačnih principih in imajo drugačne pristojnosti od prejšnjih občin. Ta sprememba je bila določena že v 140. členu Ustave Republike Slovenije, po katerem je občina samoupravna lokalna skupnost in ne več družbenopolitična skupnost, pristojna pa je za zadeve, ki so po svoji naravi lokalne, ki so primerne za to, da jih občina samostojno ureja in ki zadevajo samo prebivalce občine. Med take zadeve ne spada priprava orožnih vaj z določanjem, pošiljanjem in vročanjem pozivov fizičnim osebam in pravnim osebam, saj so to zadeve obrambe, ta pa sodi v pristojnost države. Z Zakonom o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 72/93) ustanovljena Mestna občina ..., ki je samoupravna lokalna skupnost, zato glede delovanja prejšnjega občinskega organa za ljudsko obrambo ni pravna naslednica prejšnje Občine C., ki je bila družbenopolitična skupnost. Državne funkcije, ki so jih do 31.12.1994 opravljali organi občin, je s posebnim Zakonom o prevzemu državnih funkcij prevzela Republika Slovenija (Ur. l. RS, št. 29/95), posamezna vprašanja v zvezi s tem prevzemom pa so bila posebej urejena tudi v področnih zakonih, med njimi v Zakonu o obrambi (Ur. l. RS, št. 82/94) glede prevzema delavcev občinskih in mestnih upravnih organov, ki so bili pristojni za obrambne zadeve, kot tudi glede prevzema pristojnosti in premoženja.

Revizijsko sodišče ni obravnavalo zatrjevanih nepravilnosti v zvezi z razveljavitvenim delom odločbe sodišča druge stopnje, saj tožnik sam v tem delu revizije pravilno ugotavlja, da ti razlogi ne morejo biti predmet revizije.

Po vsem obrazloženem tožnik neutemeljeno uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Zato je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP njegovo revizijo zavrnilo in z njo tudi njegove priglašene revizijske stroške. O stroških revizijskega odgovora tretje toženke je odločilo, da jih mora nositi sama, ker ti stroški že glede na očitno neobstoječo pasivno legitimacijo te stranke niso bili potrebni (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).