U-I-317/97

4.3.1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Stranke enakopravnih dežel, Ljubljana, ki jo zastopa predsednik Jožef Jarh, na seji dne 4. marca 1999

s k l e n i l o :

Pobuda za oceno ustavnosti Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94, 13/95 - odl. US, 34/96 - odl. US, 38/96 in 43/96) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnica izpodbija določbe Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (v nadaljevanju: ZRLI), ki urejajo način vlaganja pobude za začetek zbiranja podpisov pod zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma oziroma določajo subjekte, ki so upravičeni zahtevati razpis referenduma. V pobudi ni navedeno, na katere člene ZRLI se nanaša, vendar je iz nje razvidno, da gre za 12., 13. in 21. člen. Preostali del pobude se nanaša na druge zakone in je bil iz pobude izločen ter pridružen drugim pobudam za skupno obravnavanje in odločanje.

2.Pobudnica meni, da izpodbijane določbe protiustavno diskriminirajo volivce, ki morajo za razpis referenduma zbrati 40000 podpisov, v primerjavi s poslanci (razpis referenduma lahko zahteva 30 poslancev). Ustavno sporna je po njenem mnenju tudi ureditev, ki zahteva od volivca, da daje podporo zahtevi za razpis referenduma na predpisanem obrazcu pred državnim organom.

Pobudnica zatrjuje, da je ustavna spornost v tem, da "se državljanu odreka pravica, da s svojim podpisom in navedbo osebnih podatkov jamči za verodostojnost izražene politične volje in interesa". Nesprejemljivo je po mnenju pobudnice tudi to, da "pravne osebe ne morejo jamčiti za verodostojnost volivčeve volje". Iz pobude izhaja, da je za pobudnico sporna tudi določba, da mora tisti, ki da volivcem pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma, zbrati podporo najmanj 200 volivcev.

B.

3.Ustava v drugem odstavku 90. člena določa, da Državni zbor lahko razpiše referendum na svojo pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj tretjina poslancev, Državni svet ali 40000 volivcev. ZRLI v delu, ki določa subjekte, upravičene vložiti zahtevo za razpis referenduma (12. in 21. člen), natanko sledi ustavnim določbam, torej je z Ustavo skladen.

4.Zakonodajalec ima pravico postaviti zahtevo po določenem številu podpisov podpore že pri vložitvi pobude, s katero se sproži podpisovanje pod zahtevo za razpis referenduma. S to zahtevo preprečuje neresne pobude in zlorabe pravice do vlaganja pobud. Vložena pobuda ima namreč določene pravne posledice - po tretjem odstavku 17. člena ZRLI npr. Državni zbor ne sme začeti tretje obravnave predloga zakona pred potekom roka za zbiranje podpisov pod zahtevo za razpis referenduma, če je bila dana pobuda za vložitev te zahteve.

5.Zahteva po določenem številu podpisov podpore pobudi za začetek zbiranja podpisov bi pomenila poseg v pravico zahtevati razpis referenduma (90. člen Ustave), če bi bila tako visoka, da bi preprečevala vlaganje pobud, ki imajo vsaj minimalne možnosti, da dosežejo cilj (zbrati 40000 podpisov pod zahtevo za razpis referenduma). Zakonska zahteva po 200 podpisih očitno ne preprečuje vložitve resne pobude, ki ima vsaj minimalne možnosti za uspeh.

6.Pobudnica ne navaja, s katero ustavno določbo naj bi bil neskladen način zbiranja podpisov podpore zahtevi za razpis referenduma. Zakonodajalec je med več možnimi načini zbiranja podpisov izbral podpisovanje pred pristojnim upravnim organom. Ta način zbiranja podpore ne omejuje izvrševanja ustavne pravice zahtevati razpis referenduma, temveč le zagotavlja, da je takšna zahteva verodostojna.

7.Glede na navedeno je pobuda za oceno ustavnosti določb ZRLI, ki urejajo način vlaganja pobude za začetek zbiranja podpisov pod zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma oziroma določajo subjekte, ki so upravičeni zahtevati razpis referenduma, očitno neutemeljena.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v naslednji sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč - Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam - Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k :

Franc Testen