Jedro

Predpostavka za uporabo 488. člena ZPP je nespornost dejanskega stanja. Citirano določbo ZPP sodišče pri odločitvi o zahtevku uporabi takrat, ko zadošča, da opravi zgolj konkluzijo, to je vrednotenje nespornega dejanskega stanja na zakonski dejanski stan.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba v II. točki spremeni tako, da mora toženka tožnici povrniti stroške postopka 603,45 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od potek roka do plačila, v preostalem delu pa se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka mora tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 373,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (I.) toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača 8.418,00 EUR s pripadki v roku 15 dni; (II.) ter da tožena stranka tožeči stranki povrne stroške postopka v višini 673,66 EUR s pripadki.

2. Zoper sodbo se je pritožila tožena stranka. Zatrjuje vse pritožbene razloge, zlasti pa absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravdni postopek je bil začet na podlagi drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ. Pritožnica (tožena stranka) je v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine navedla, da po knjigovodskih evidencah upniku ne dolguje ničesar, upnik zanjo ni opravil nobenih storitev.

6. Tožeča stranka je v prvi pripravljalni vlogi navedla pravni temelj obveznosti, dejansko stanje zadeve in za zatrjevano predlagala dokaze. Za toženo stranko je opravila posredniške storitve pri prodaji nepremičnine, ta je s kupcem kasneje sklenila prodajno pogodbo. Konkretneje je navedla, da je na podlagi sklenjene pogodbe o posredovanju z dne 9. 4. 2018 posredovala pri prodaji nepremičnine. To je za tožečo stranko opravil M. T., ki je bil med pravdnima strankama vezni člen v komunikaciji, angažirala pa ga je tožena stranka in je deloval v njenem imenu in za njen račun, kar je tudi razvidno iz priložene komunikacije. S tem je bil opravljen ključni del posredniških storitev. Direktorica tožeče stranke je obveznost kasneje celo izrecno priznala in obljubila, da bo račun plačan.

7. Sodišče prve stopnje je pripravljalno vlogo tožeče stranke vročilo toženi stranki v izjavo skupaj z dopisom, s katerim je toženo stranko opozorilo na 488. člen ZPP, ter še, da sodišče ugotavlja, da dejansko stanje glede pravno odločilnih dejstev ni sporno in da lahko odloči po prvem odstavku 488. člena ZPP. Prav tako je stranki pozvalo, naj v postavljenem roku sporočita ali zahtevata razpis naroka. Tožeča stranka je odgovorila, da razpisa naroka ne zahteva, tožena stranka je ostala pasivna.

8. Sodišče je izdalo sodbo, s katero je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku, brez glavne obravnave, pri tem se je oprlo na 488. člen ZPP.

9. Pritožnica zatrjuje absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker bi moralo sodišče opraviti glavno obravnavo. Dejansko stanje je bilo sporno, tožena stranka je terjatvi tožeče stranke nasprotovala in jo prerekala že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Tožeča stranka v odgovoru navaja, da sodišče prve stopnje zatrjevane kršitve ni storilo. Tožena stranka se na poziv sodišča ni odzvala.

10. Zatrjevana absolutno bistvena kršitev določb postopka ni podana. Predpostavka za uporabo 488. člena ZPP je nespornost dejanskega stanja. Citirano določbo ZPP sodišče pri odločitvi o zahtevku uporabi takrat, ko zadošča, da opravi zgolj konkluzijo, to je vrednotenje nespornega dejanskega stanja na zakonski dejanski stan. Ko se postopek prelevi v gospodarski spor na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ, prej vloženi predlog za izvršbo ne vsebuje potrebne trditvene podlage za popolnost tožbe, zato je sodišče postopalo po 273. členu ZPP. S prvo pripravljalno vlogo je tožba postala popolna, saj trditve o dejstvih in predlagani dokazi, postanejo del procesnega gradiva, o katerih se mora izreči tožena stranka. Tožena stranka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi terjatev le pavšalno prerekala z ugovorom tako imenovanega negativnega dejstva, medtem ko na prvo pripravljalno vlogo ni več odgovorila. Okoliščina, da je nespornost dejanskega stanja nastopila kot posledica učinka domneve iz drugega odstavka 214. člena ZPP, ni predstavljala ovire sodišču za odločitev o sporu na podlagi 488. člena ZPP (prim. sodbo VSRS, III Ips 58/2016 z dne 19. 9. 2017).

11. Po določbi prvega odstavka 13. člena Zakona o nepremičninskem posredovanju – ZNPosr se nepremičninska družba s pisno pogodbo o posredovanju v prometu z nepremičninami zavezuje, da si bo prizadevala najti in spraviti v stik z naročiteljem tretjo osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe, katere predmet je nepremičnina, naročitelj pa se zavezuje, da bo nepremičninski družbi plačal za posredovanje, če bo pogodba sklenjena. ZNPosr v 25. členu določa, kdaj ima nepremičninska družba pravico do plačila za posredovanje.

12. Pritožnica zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo 25. člen ZNPosr. Samo dejstvo, da je bila pogodba o posredovanju sklenjena, še ne pomeni, da je tožeča stranka upravičena do plačila. Tožeča stranka je sama navedla, da ni opravila bistvenih posredniških aktivnosti. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo navedla, da so pritožbene trditve o vsebini njenih navedb protispisne. V podkrepitev odgovora je delno povzela vsebino tožbenih navedb.

13. Dejansko je pritožbena trditev o trditvah tožeče stranke protispisna. Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi za utemeljitev tožbenega zahtevka navedla konkretna dejstva in zanje predložila konkretne dokaze. Sicer pa pritožnica ni navedla, katera naj bi bila tista bistvena posredniška storitev, ki je tožeča stranka naj ne bi opravila.

14. Pritožnica se je pritožila tudi zoper odločitev o stroških. Tožeča stranka na ta del pritožbenih navedb ni posebej odgovorila.

15. Pritožnica utemeljeno navaja, da je sodišče pri odločitvi o povrnitvi stroškov pravdnega postopka zmotno uporabilo materialno pravo, ko je uporabilo vrednost točke 0,60 EUR. Dopolnitev tožbe je bila vložena 2. 10. 2018. Ker gre za povračilo stroškov, se po mnenju višjega sodišča uporabi materialno pravo, ki je veljalo v času nastanka stroškov – vrednost odvetniške točke 0,459 EUR. V tem delu je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo, v preostalem delu pa je sodbo potrdilo (353. člen ZPP), ker tudi ne obstojijo pritožbeni razlogi, na katere je pazilo po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP.

16. Pritožnica je (v neznatnem delu ) uspela le glede stranske terjatve. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in je na podlagi prvega odstavka 154. in prvega odstavka 165. člena ZPP upravičena do povračila stroškov odgovora na pritožbo. Višje sodišče je stroške odgovora na pritožbo odmerilo v višini 373,32 EUR, kar zajema nagrado za redno pravno sredstvo 500 točk (in ne 600 točk; tar. št. 21/1 OT), povečano za materialne stroške (2%) in ddv.