Jedro

Dedni dogovor predstavlja sporazum med dediči (o delitvi in načinu delitve dediščine) in ne odločitev sodišča, zato ga v pritožbi zoper sklep o dedovanju ni mogoče izpodbijati.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi delni sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim delnim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v zapuščino pokojnega J. M. spadajo nepremičnine, ki predstavljajo zaščiteno kmetijo, traktor in druge premičnine ter denarna sredstva na računu ter da sta zakonita dedna upravičenca zap. hčerka D. E. in zap. sin A.M.. Ugotovilo je še, da se je kot prevzemnica zaščitene kmetije priglasila D. E., čemur drugi dedič ni nasprotoval, uveljavljal pa pravico do denarne vrednosti nujnega dednega deleža. Zato je razglasilo za zakonita dediča D. E. in A. M., vsakega do ½ zapuščine, razen za nepremičnine, ki predstavljajo zaščiteno kmetijo in katerih prevzemnica je D. E.. Ugotovilo je še, sta dediča sklenila sporazum o delitvi dediščine, s katerim se je med drugim D. E. zavezala sodediču A. M. izplačati polovico vrednosti zaščitene kmetije v roku enega leta od pravnomočnosti sklepa, kar znaša 97.000,00 EUR.

Zoper delni sklep se pritožuje dedinja D. E., ki opozarja, da je vrednost čiste zapuščine sodišče ocenilo na 300.000,00 EUR, takšna ocena pa je napačna in previsoka, saj je vrednost popisanega in ocenjenega zapustnikovega premoženja znašala 260.421,14 EUR, pri čemer sodišče niti ni upoštevalo pogrebnih stroškov, ki znašajo 1.349,74 EUR. Za strošek cenitve pa bo potrebno odšteti najmanj 800,00 EUR. Sodišče tudi ni upoštevalo dejstva, da je pritožnica zadnje in dve pol leti zapustnikovega življenja skrbela za očeta in pritožnica ocenjuje svoj prispevek na znesek 5.400,00 EUR ter podaja izločitveni zahtevek po 32. členu Zakona o dedovanju (ZD). Sodišče je kršilo tudi določbe 26. člena ZD s tem, ko je zavezalo pritožnico k izplačilu nujnega deleža v višini 97.000,00 EUR. Na kakšen način je prišlo do tega nerazumno visokega zneska, iz obrazložitve ni mogoče ugotoviti. Do tega ni mogoče priti niti, če bi se upoštevalo vrednost 300.000,00 EUR. Naveden znesek bi moral biti znižan za vrednost premoženja, pridobljenega z zakonitim dedovanjem, pri čemer je dejansko za obračun nujnega dednega deleža pomembna samo vrednost nepremičnin, ki so del zaščitene kmetije. Gre za pretirano denarno obremenitev pritožnice, pri čemer je tudi enoletni rok za denarno izplačilo sodediča pretirano kratek. Zato predlaga, da sodišče izpodbijani delni sklep o dedovanju razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Ocenitev vrednosti zapustnikovega premoženja ni predmet izpodbijanega sklepa, zato pritožbene trditve, ki se nanašajo na vrednost čiste zapuščine, niso pravno upoštevne in se v njih pritožbeno sodišče ne spušča. Dejstvo, da je v razlogih navedena vrednost čiste zapuščine 300.000,00 EUR – ocenjena vrednost, ni pomembno; gre zgolj za razloge, ne pa odločitev, zato navedeno dejstvo ni pravno pomembno.

Sicer pa vsebino sklepa o dedovanju določa 214. člen ZD, ki v tretjem odstavku določa tudi, da navede sodišče, če v zapuščinskem postopku vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve, tak sporazum v sklepu o dedovanju. In ker sta se dediča (pritožnica in sodedič A. M.) na naroku dne 15.5.2009 sporazumela, da pritožnica sodediču izplača v roku enega leta 97.000,00 EUR (polovico vrednosti zaščitene kmetije), je izpodbijani sklep glede obveznosti izplačila 97.000,00 EUR sodediču A. M. v roku enega leta povzetek sporazuma o delitvi zapuščine, ki ga je sodišče pravilno povzelo v sklep o dedovanju v skladu z 214. členom ZD. Zato so seveda neutemeljene pritožbene trditve o odločitvi sodišča prve stopnje glede navedenega, saj gre za sporazum, ne pa odločitev sodišča. Pri tem so seveda pravno nepomembne trditve glede vrednosti zapuščine in zahtevkov tožnice do zapuščine, ki jih pritožnica navaja v pritožbi. Navedeno namreč sploh ni bilo predmet odločanja v postopku pred sodiščem prve stopnje. In ker pritožbeno sodišče kakšnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev postopkovnih določb ali zmotne uporabe materialnega prava ni ugotovilo, je na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom ZD pritožbo dedinje kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani delni sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.