Jedro

Ali je bil začasni zastopnik tožencu postavljen zato, ker ni znano njegovo prebivališče (4. točka drugega odstavka 82. člena ZPP), ali zato, ker se nahaja v tujini, pa se mu ni mogla opraviti vročitev (5. točka drugega odstavka 82. člena ZPP), za presojo izpodbijane odločitve ni relevantno. Ne glede na razlog postavitve začasnega zastopnika ima ta v postopku, v katerem je postavljen, vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika, vse dokler stranka, kateri je postavljen, ali njen pooblaščenec, ne nastopi pred sodiščem (83. člen ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 344,25 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku petnajstih dni od prejema te sodbe, od tedaj dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo 22.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 9. 2010 do plačila in toženi stranki naložilo tudi plačilo stroškov postopka tožeče stranke.

2. Začasni zastopnik toženca v pritožbi navaja, da bi moralo sodišče kot temelj sklepa o postavitvi začasnega zastopnika uporabiti določilo 5. točke drugega odstavka 82. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in ne določilo 5. točke. Glede na izpovedbo tožnika, da je toženec kot neko garancijo pri njem pustil dva avtomobila, ki ju je kasneje odpeljal, kar pa je v nasprotju z navedbami toženca v Zapisniku o sprejemu ustne kazenske ovadbe, bi moralo prvostopenjsko sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva preveriti, ali ju je tožnik na kakšen način unovčil in se s tem poplačal. Čeprav je sodišče razpolagalo s podatki o zastavljenih avtomobilih, se ni potrudilo niti zaslišati tožnika o morebitnem poplačilu iz prodaje zastavljenih avtomobilov, niti preveriti v javno pravnih evidencah usode teh avtomobilov. Zato predlaga višjemu sodišču, da razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne v ponovno sojenje.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril. Povzel je potek postopka in poudaril, da se začasni zastopnik kljub pravilnemu vabljenju ni udeležil naroka za glavno obravnavo in tudi na pripravljalno vlogo, kateri je bil v dokaz priložen Zapisnik o sprejemu predloga za pregon, ni odgovoril. Zato je tožena stranka prekludirana glede vseh izvajanj v pritožbi. Iz dokazov izhaja, da sta bili vozili zaseženi, zato ne drži, da bi moralo sodišče ugotavljati, ali se je tožnik poplačal iz njih. Sicer pa je bil tožnik o tem zaslišan.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ali je bil začasni zastopnik tožencu postavljen zato, ker ni znano njegovo prebivališče (4. točka drugega odstavka 82. člena ZPP), ali zato, ker se nahaja v tujini, pa se mu ni mogla opraviti vročitev (5. točka drugega odstavka 82. člena ZPP), za presojo izpodbijane odločitve ni relevantno. Ne glede na razlog postavitve začasnega zastopnika ima ta v postopku, v katerem je postavljen, vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika, vse dokler stranka, kateri je postavljen, ali njen pooblaščenec, ne nastopi pred sodiščem (83. člen ZPP).

6. Pritožbene navedbe, da sodišče ni ugotavljalo, ali se je tožnik poplačal z zastavljenima avtomobiloma, pa enostavno ne držijo. Iz zapisnika o opravljenem naroku, in sicer prepisa zvočnega posnetka zaslišanja tožnika, je razvidno, da je sodišče tožnika o tem zasliševalo. Zanikal je, da bi se iz česarkoli poplačal. To potrjuje tudi Zapisnik o sprejemu predloga za pregon. Vse to je sodišče prve stopnje obrazložilo v točki 10 izpodbijane sodbe. Ugotovilo je, da tožnik avtomobilov ni obdržal, temveč ju je odpeljal toženec. Sodišče prve stopnje je na ta način toliko raziskalo dejansko stanje, da je lahko uporabilo relevantno materialno pravo. Zaradi odsotnosti konkretnih trditev tožene stranke, ki bi izpodbijale z dokazi podprte trditve tožnika, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno raziskovati dejanskega stanja več, kot ga je. Glede na ugotovljeno dejansko stanje pa je odločitev materialnopravno pravilna.

7. Ker v izpodbijani sodbi ni ne v pritožbi uveljavljanih, ne kršitev, na katere je dolžno pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

8. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Pritožnik, ki s pritožbo ni uspel, mora skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP tožniku povrniti njegove potrebne (155. člen ZPP) stroške pritožbenega postopka. Te je sodišče odmerilo na podlagi priglasitve stroškov na koncu odgovora na pritožbo, in sicer je tožnikovi zahtevi za povračilo 750 točk po Odvetniški tarifi v celoti ugodilo, saj so stroški priglašeni skladno z Odvetniško tarifo. Obveznost plačila dosojenih stroškov postopka nastopi petnajsti dan po prejemu te sodbe (313. člen ZPP). Če jih toženec v postavljenem roku ne bo poravnal, bo prišel v zamudo in bo od tedaj dalje do plačila dolgoval še zakonske zamudne obresti (229. in 378. člen Obligacijskega zakonika).