Jedro

Niti ZSVarPre niti ZUPJS ne predvidevata izjeme pri upoštevanju enkratnega izplačila varstvenega dodatka za nazaj v okviru ugotavljanja dohodkovnega cenzusa. Enako je mogoče ugotoviti glede enkratnega izplačila pokojnine za nazaj.

Pravilna odločitev toženke, ko je izredno nakazilo pokojnine štela za občasen neperiodičen dohodek v smislu 23. člena ZSVarPre in ga upoštevala v višini 2.129,01 EUR mesečno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

_Povzetek izpodbijane odločbe:_

1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 12. 9. 2023. Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnik zaprosil za pridobitev BPP za vložitev predloga za obnovo postopka, ki se je pri Delovnem in socialnem sodišču vodil pod opr. št. VII Ps 1359/2019 (zaradi začasne nezmožnosti za delo).

2. Toženka je, sklicujoč se na prvi in drugi odstavek 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in 8., 11., 20., 21. in 23. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) ter 10. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS), ugotovila, da je tožnik upokojen, samska oseba in da je v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje (tj. junij - avgust 2023) iz naslova pokojnine skupaj prejel 8.559,22 EUR oziroma dne 30. 6. 2023 izredno nakazilo pokojnine v višini 7.085,04 EUR, dne 31. 7. in 31. 8. 2023 pa redno pokojnino v višini 737,09 EUR mesečno. Izredno nakazilo pokojnine se šteje za občasen neperiodičen dohodek v smislu 23. člena ZSVarPre in se upošteva v višini 2.129,01 EUR mesečno. Tožnik je v upravnem postopku ugovarjal, da je bilo izredno nakazilo pokojnine periodičen dohodek, ki ga je prejel za nazaj (od dne 7. 9. 2022 do 30. 6. 2023), vendar je toženka presodila, da je omenjeni dohodek treba upoštevati pri ugotavljanju finančnega pogoja, pri čemer niti ni bistveno, ali je periodičen ali ne. Toženka je zaključila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega kriterija za dodelitev BBP, ker njegov povprečni mesečni dohodek v relevantnem obdobju znaša najmanj 2.129,01 EUR, kar presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, tj. 930,68 EUR.

_Tožnikove navedbe:_

3. V tožbi je tožnik glede izpodbijane odločbe Delovnega in socialnega sodišča Bpp 349/2023 z dne 28. 9. 2023 navedel, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje glede njegovih prihodkov. Tožnik je dne 30. 6. 2023 po odločbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZPIZ) št. 10331-1430/2023 z dne 19. 6. 2023 prejel pokojnino za nazaj za obdobje od 7. 9. 2022 do vključno 30. 6. 2023, torej za 10 mesecev, v enkratnem znesku 7.085,04 EUR. Ne gre za neperiodični prejemek, ker gre za izplačilo pokojnine, ki je periodični prejemek. ZPIZ je z grobim prekoračenjem zakonskega roka za odločanje tožniku onemogočil koriščenje pravice do BPP. Sodišču je predlagal, da izpodbijano odločbo odpravi, podredno razveljavi.

_Navedbe toženke:_

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

Tožba ni utemeljena.

5. Ker dejansko stanje, relevantno za odločitev o zadevi, med strankama ni sporno, temveč je sodišče odločalo o pravnem vprašanju (pravilni uporabi 23. člena ZSVarPre), je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

6. Tožnik vlaga tožbo zoper zavrnitev prošnje za dodelitev BPP za vložitev predloga za obnovo postopka, ki se je pri Delovnem in socialnem sodišču vodil pod opr. št. VII Ps 1359/2019 (zaradi začasne nezmožnosti za delo).

7. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je tožnik sprva v isti tožbi izpodbijal še odločbo Delovnega in socialnega sodišča Bpp 353/2023 z dne 28. 9. 2023 in odločbi Upravnega sodišča RS Bpp 202/2023 z dne 11. 10. 2023 in Bpp 195/2023 z dne 11. 10. 2023, vendar je sodišče zaradi neizpolnjenosti pogojev iz 35. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) s sklepom I U 1503/2023-4 z dne 8. 11. 2023 odločilo, da se zahtevki rešujejo v ločenih upravnih sporih.

8. V 13. členu ZBPP je določeno, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek), in da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek). Slednji v prvem odstavku 20. člena določa, da se kot lastni dohodek samske osebe, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Tretji odstavek 21. člena ZSVarPre določa, da so periodični dohodki po tem zakonu plače, pokojnine, preživnine, rente in drugi dohodki, ki jih upravičenec prejema v enakih ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih, prvi odstavek 23. člena ZSVarPre pa določa, da se občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel v obdobju iz 20. člena tega zakona, upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona.

9. Med strankama ni sporno, da znaša osnovni znesek minimalnega dohodka 465,34 EUR; da se tožnik šteje za samsko osebo; da je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje (junij-avgust 2023) prejel mesečno pokojnino v višini 737,09 EUR in da je dne 30. 6. 2023 prejel izredno nakazilo pokojnine v višini 7.085,04 EUR za nazaj, tj. za obdobje od 7. 9. 2022 do 30. 6. 2023. Slednje je tožnik uveljavljal že v upravnem postopku, čemur toženka ni oporekala, to pa izhaja tudi iz odločbe ZPIZ št. 10331-1430/2023 z dne 19. 6. 2023. 10. Med strankama pa je sporna uporaba določbe 23. člena ZSVarPre, saj je toženka na podlagi te določbe izredno nakazilo pokojnine štela za občasen, neperiodičen dohodek, ki se kot tak upošteva v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre, kar v konkretnem primeru znaša 7.085,04 EUR/3 - 0,5 x 465,34 EUR = 2.129,01 EUR. To pa presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka (2 x 465,34 EUR). Tožnik zatrjuje, da je izredno nakazilo pokojnine dobil za nazaj, da bi se to moralo šteti kot periodični dohodek in da mu je odvzeta pravica do BPP, ker je ZPIZ prekoračil zakonski rok za odločanje.

11. Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da enkratno izplačilo skupnega zneska varstvenih dodatkov za nazaj predstavlja občasni, neperiodični dohodek, ki se mora povprečiti v skladu s prvim odstavkom 20. člena ZSVarPre (sodba Vrhovnega sodišča VIII Ips 336/2017 z dne 20. 2. 2018). Sodišče presoja, da mora enako veljati tudi za izredno izplačilo pokojnine za nazaj. Tako varstveni dodatek kot pokojnina sta dohodka, ki jih upravičenec načeloma in praviloma prejema v enakih ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih, vendar, kot pravi Vrhovno sodišče v sodbi VIII Ips 336/2017 z dne 20. 2. 2018, niti ZSVarPre niti ZUPJS ne predvidevata izjeme pri upoštevanju enkratnega izplačila varstvenega dodatka za nazaj v okviru ugotavljanja dohodkovnega cenzusa (13. tč. sodbe). Enako je mogoče ugotoviti glede enkratnega izplačila pokojnine za nazaj. Ugovor tožnika iz spora VIII Ips 336/2017, da je v neenakopravnem položaju z ostalimi upravičenci, ki so redno, v periodičnih zneskih prejemali varstveni dodatek, in da mu priznanje pravice do varstvenega dodatka za nazaj in njegovo enkratno izplačilo ne sme iti v škodo, ki je smiselno enak tožnikovemu ugovoru o (pre)dolgem odločanju ZPIZ, je Vrhovno sodišče zavrnilo, saj da se za vse upravičence po enakih merilih upoštevajo dohodki in premoženje, s katerim razpolagajo v trenutku vložitve vloge oziroma v časovnem obdobju, ki ga zakon določa, in da če lastna sredstva zadoščajo za kritje potreb, jih mora posameznik pokriti iz njih. Vrhovno sodišče je dodalo, da se je zaradi enkratnega večjega zneska, ki se je sicer nanašal na daljše časovno obdobje, tožnikov socialni položaj v času enkratnega izplačila izboljšal, zato je tožnik razpolagal z lastnimi sredstvi in ne gre za različno obravnavanje (14. tč. sodbe). Enako je treba presoditi tudi v konkretnem primeru, zato je pravilna odločitev toženke, ko je izredno nakazilo pokojnine štela za občasen neperiodičen dohodek v smislu 23. člena ZSVarPre in ga upoštevala v višini 2.129,01 EUR mesečno. Ob takem stanju stvari pa tožnik ne izpolnjuje pogoja iz prvega oziroma drugega odstavka 13. člena ZBPP, saj njegov prihodek presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka (2 x 465,34 EUR).

12. Izpodbijana odločba je tako po presoji sodišča pravilna in zakonita, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.