Jedro

Določb o originarni pridobitvi lastninske pravice pa ni mogoče uporabiti, če sta zakonca vlagala v nepremičnino tretjega, ki je pri gradnji tudi sodeloval. Dejstvo, da je toženčev oče vedel za gradnjo in pri njej tudi sodeloval, še ne pomeni, da je bilo dano tudi soglasje za pridobitev lastninske pravice pravdnih strank na tej podlagi. Zgolj na podlagi vrednosti vlaganj pa o tem tudi ni mogoče sklepati.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je zahtevala, da spadata v skupno premoženje pravdnih strank nepremičnini parc. št. 1484/1 in 1484/6, vl. št. 599, k.o. ... (v naravi hiša) in da je njen delež na premoženju ½. V zakonski zvezi naj bi pravdni stranki na spornih nepremičninah zgradili hišo. Sodišče prve stopnje je zahtevek tožnice v celoti zavrnilo. Ugotovilo je, da sta bili sporni nepremičnini v času gradnje hiše last toženčevega očeta, ki je nepremičnino po končani gradnji v začetku leta 2001 podaril tožencu. Nepremičnini sta po mnenju sodišča posebno premoženje toženca, saj ju je pridobil z darilno pogodbo od svojega očeta. Sodišče prve stopnje je presojalo utemeljenost zahtevka tudi na podlagi dogovora o skupni gradnji in ugotovilo, da tožnica obstoja posebnega dogovora ni zatrjevala. Kljub pomanjkljivi trditveni podlagi pa je sodišče ugotovilo, da so z gradnjo hiše pričeli toženčevi starši, saj je bilo sprva predvideno, da se bodo v hišo preselili starši in toženec z bratom. Ko pa je toženec spoznal tožnico, so se odločili, da se v hišo preselita pravdni stranki, toženčevi starši pa obnovijo staro domačijo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Revizijo vlaga tožnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga, da se reviziji ugodi ter se sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenita tako, da se zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa predlaga razveljavitev sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Zmotno je stališče tožnice, da je skladno z določbami Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR) kot graditelj pridobila pravico tudi na spornem zemljišču. V času uporabe ZTLR sta sicer lahko zakonca z vlaganji, izvedenimi v nepremičnino drugega zakonca, pridobila lastninsko pravico, če je nastala nova stvar v smislu določb o gradnji na tujem svetu ali pa ob predpostavki, da je obstajalo soglasje drugega zakonca za pridobitev solastninske pravice na tej stvari. Določb o originarni pridobitvi lastninske pravice pa ni mogoče uporabiti, če sta zakonca vlagala v nepremičnino tretjega, ki je pri gradnji tudi sodeloval. Ravno za takšno situacijo pa gre v obravnavani zadevi. Hiša se je gradila na nepremičnini tretjega – toženčevega očeta, ki je pri gradnji hiše tudi sodeloval (oziroma je sodišče ugotovilo, da je bila opeka za gradnjo hiše kupljena še preden je toženec spoznal tožnico). Vedenje in sodelovanje tretjega pri vlaganjih oziroma gradnji pa po ustaljeni sodni praksi izključuje uporabo določb ZTLR o originarni pridobitvi lastninske pravice.(1) Nenazadnje tudi tožnica v reviziji zatrjuje, da je bila hiša zgrajena na podlagi skupne odločitve pravdnih strank in toženčevih staršev (kar nasprotuje zatrjevani originarni podlagi pridobitve pravice na nepremičnini). Glede na obrazloženo je tudi po presoji revizijskega sodišča zahtevek tožnice na originarni podlagi neutemeljen.

7. Tožničinemu zahtevku bi tako bilo mogoče ugoditi le na pravnoposlovni podlagi – bodisi, da je obstajalo soglasje lastnika (toženčevega očeta) za pridobitev (so)lastninske pravice na tej podlagi, bodisi je bil sklenjen dogovor o skupni gradnji.(2) Tožnica sicer v reviziji zatrjuje, da je takšen dogovor obstajal, vendar v tem delu nedovoljeno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje (tretji odstavek 370. člena ZPP). Sodišči sta samo ugotovili, da je toženčev oče vedel za gradnjo in pri njej tudi sodeloval, kar pa še ne pomeni, da je bilo dano tudi soglasje za pridobitev lastninske pravice pravdnih strank na tej podlagi. Zgolj na podlagi vrednosti vlaganj pa o tem tudi ni mogoče sklepati.(3) Res je, da je ob dejstvu, da gre za družinsko skupnost in novo gradnjo, obstoj dogovora potrebno presojati zadržano,(4) vendar je pravilno stališče sodišč, da ostale ugotovljene okoliščine ne utemeljujejo zaključka o pridobitvi lastninske pravice na pravno poslovni podlagi. Tako okoliščina, da je toženčev oče po izgradnji hiše nepremičnino podaril tožencu, kar naj bi po prepričanju tožnice predstavljalo samo zemljiškoknjižno izvedbo tega dogovora, ne vpliva na pravilnost tega zaključka (v primeru obstoja dogovora bi bilo namreč logično, da bi oče podaril nepremičnino obema, ne pa samo tožencu). Sodišči sta prav tako ugotovili, da je oče podaril tožencu nepremičnino na račun dediščine. Tako je pravilna presoja sodišč, da je zahtevek tožnice neutemeljen tudi na pravnoposlovni podlagi.

8. Očitane procesne kršitve (da se sodišče ni opredelilo do dejstva, da je v darilni pogodbi kot predmet pogodbe navedena le hiša; da sta pravdni stranki pomagali očetu pri obnovi stare hiše, s čimer sta vrnili toženčevemu očetu prispevek pri gradnji njune hiše; glede starosti in premoženjskega stanja toženčevega očeta; da so gradbena dela izvajali prijatelji, katere naj bi poplačal toženec s svojim delom, ne pa njegov oče) pa so ob dejstvu, da tožnica zahteva, da spada v skupno premoženje le nepremičnina, za odločitev v tej zadevi nepomembne ali pa predstavljajo nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja. Revizijsko sodišče se zato z njimi ni ukvarjalo.

9. Revizijsko sodišče je iz zgoraj navedenih razlogov revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

Op. št. (1): Prim. npr. odločbe VS RS II Ips 733/2009 z dne 4. 4. 2011, II Ips 282/2004 z dne 1. 9. 2005 in II Ips 175/2000 z dne 31. 1. 2001. Op. št. (2): Podrobneje o tem odločba VS RS II Ips 249/2009 z dne 16. julija 2009. Prim. tudi odločbo II Ips 439/2006 z dne 18. decembra 2008. Op. št. (3): Prim. npr. odločbo VS RS II Ips 355/2007 z dne 25. 2. 2011. Op. št. (4): Pri vlaganjih v obstoječo zgradbo je v sodni praksi sicer poudarjeno, da mora biti sprememba deleža kot posledica izvedbe dogovora o skupni gradnji izrecno dogovorjena (II Ips 403/95 z dne 10. 4. 1997, II Ips 508/2000 z dne 19. 4. 2001 in II Ips 282/2004 z dne 1. 9. 2005), medtem ko je v primerih novo gradenj sodišče o obstoju dogovora sklepalo tudi iz okoliščin primera (npr. odločbe II Ips 12/94 z dne 8. 6. 1995, II Ips 628/95 z dne 16. 4. 1997, II Ips 515/98 z dne 23. 6. 1999).