Jedro

Predlogu za izvršbo, ki ni oblikovan tako, da je tožnikova obveznost točno določena, ni mogoče ugoditi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka 3 izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvo sodišče je s sklepom o izvršbi In 2/98 z dne 8.4.1998 v zvezi z dopolnilnim sklepom z dne 24.4.1998 in 18.2.1999 dovolilo izvršbo zaradi izterjave glavnice 130.000 DEM v tolarski protivrednosti po prodajnem menjalniškem tečaju Nove Ljubljanske banke d.d. na dan plačila in izvršilnih stroškov v znesku 15.300,00 SIT z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, z ugotovitvijo vrednosti in s prodajo zastavljane nepremičnine dolžnika, vl. št. X k.o. Y ter poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. Zavrnilo pa je predlog v delu, ki se nanaša na v predlogu za zahtevano plačilo: "zakonite zamudne obresti od 130.000 DEM po prodajnem menjalniškem tečaju Nove LB d.d. Ljubljana, od 21.01.1997 do dne plačila". Ta del upnikovega predloga je zavrnilo, potem ko je neuspešno (dopis pooblaščencu upnika z dne 3.3.1998, list. št. 5a) od upnika zahtevalo popravo oz. uskladitev predloga. S sklepom z dne 5.6.1998 (list. št. 19, 20) je prvo sodišče zavrnilo dolžnikov ugovor proti sklepu o izvršbi zaradi izterjave tolarske vrednosti 130.000 DEM po prodajnem menjalniškem tečaju Nove Ljubljanske banke d.d. in izvršilnih stroškov. Ta sklep in s tem sklep o izvršbi je v tem delu postal pravnomočen, ker se dolžnik proti sklepu ni pritožil. Proti zavrnitvi upnikovega predloga za izvršbo se pritožuje upnik (vlogo sicer napačno naslavlja kot ugovor, primerjaj 8. čl. ZIP).

Navaja, da je s sporazumom ugotovljena terjatev dolžnika 130.000 DEM v tolarski protivrednosti NLB d.d. na dan vrnitve posojila z 10-letnimi obrestmi ter ostalimi pogoji iz posojilne pogodbe z dne 21.10.1996, ki je sestavni del tega sporazuma. Po čl. II. pogodbe je rok za vrnitev posojila 3 mesece, to je 21.1.1997, po tem se po čl. X. pogodbe od glavnice, ki je definirana zgoraj, zaračunajo zakonite zamudne obresti. Navaja, da sodišče v svojem sklepu pod točko 1 ni navedlo dneva, na katerega se obračuna tolarska protivrednost DEM. V predlogu pritožbenemu sodišču predlaga spremembo sklepa o izvršbi tako, da dovoli izvršbo zastavljene nepremičnine poleg glavnice še za zakonite zamudne obresti od dneva zapadlosti, to je od 21.1.1997 do dne plačila ter stroške, vse v skladu s sporazumom strank opr. št. R 123/96 z dne 23.10.1996 in posojilno pogodbo z dne 21.10.1996, ki je sestavni del tega sporazuma. Po prejemu dopolnilnega sklepa je upnik vložil "dopolnitev ugovora", list. št. 17, s katerim zgoraj navedeni predlog popravlja tako, da zahteva izterjavo: "1. Glavnice v znesku 130.000 DEM po prodajnem menjalniškem tečaju Nove LB d.d. na dan plačila 10 % letnimi obrestmi od 21.10.1996 do 21.1.1997. 2. Zakonite zamudne obresti od 130.000 DEM po prodajnem menjalniškem tečaju Nove LB d.d. Ljubljana na dan plačila 21.1.1997 do dne plačila.

Pritožba ni utemeljena.

Prvo sodišče je v sklepu o izvršbi očitno pomotoma pri prepisu izpustilo navedbo: "na dan plačila", kar je s pravnomočnim sklepom z dne 18.2.1999 tudi popravilo. Kot je v tem sklepu že navedeno, je glede izterjave glavnice sklep o izvršbi pravnomočen, saj je tudi ugovor dolžnika pravnomočno zavrnjen.

Glede izterjave obresti pa je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da je predlog za izvršbo v tem delu oblikovan tako, da ga ni mogoče izvršiti. Zato je upnika pozvalo, da ga ustrezno popravi, vendar pa je popravo izrecno odlonil. Če bi se že dalo sklepati, da zahteva upnik zakonite zamudne obresti od tolarske vrednosti zneska 130.000 DEM po prodajnem tečaju Nove LB d.d. Ljubljana, pa že iz predloga ni jasno, na kateri dan naj se opravi konverzija, ali na dan 21.1.1997 ali na dan plačila glavnice, pri čemer so, kot pravilno opozarja prvo sodišče, zakonite zamudne obresti pri terjatvi, glede katere je dogovorjena devizna klavzula, lahko le tiste, ki jih določa 399. čl. ZOR (razen, če upnik na dan zapadlosti terjatve sam opravi konverzijo devizne terjatve v tolarski znesek in od tega zneska zahteva zakonite zamudne obresti po 277. čl. ZOR, seveda, če je to v skladu z izvršilnim naslovom).

Ker upnik predloga ni ustrezno popravil oziroma je njegovo popravo celo odklonil, prvo sodišče utemeljeno njegovemu predlogu v obrestnem delu ni ugodilo. Upnik je sicer v pritožbenem roku poskušal popraviti predlog za izvršbo v obrestnem delu, česar pa ni mogoče upoštevati že iz razloga, ker pritožbeno sodišče presoja pravilnost odločitve prvega sodišča na podlagi podatkov, ki jih je imelo prvo sodišče na voljo pri svojem odločanju. Povedano velja tudi za vlogo, ki jo je naslovil kot dopolnitev ugovora. Z isto vlogo je upnik dejansko tudi dopolnil svoj predlog za izvršbo z zahtevkom za izterjavo 10 % letnih obresti od 21.10.1996 do 21.1.1997. Gre za spremembo oz. dopolnitev predloga, ki je v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati. Zaradi povedanega je sodišče druge stopnje pritožbo upnika zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje po določbi 2. točke 380. čl. ZPP v zvezi s čl. 14 ZIP.

Upnik s pritožbo ni uspel, zato mora svoje stroške postopka v zvezi s pritožbo trpeti sam (32. čl. ZIP, 1. odst. 154. čl., 1. odst. 166. čl. ZPP/77).