Jedro

Ker je bilo dejansko stanje glede ogroženosti obeh otrok pri nasprotni udeleženki (nasilje, spolna zloraba) z zadostno verjetnostjo ugotovljeno že z izvedenimi dokazi, sodišču v fazi odločanja o utemeljenosti izdane začasne odredbe ni bilo treba izvesti ostalih s strani nasprotne udeleženke predlaganih dokazov. Ti bodo, vključno z morebitno postavitvijo izvedenca, izvedeni v nadaljnjem postopku.

Dokazni standard verjetnosti je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva, kot tistih, ki temu nasprotujejo.

Izrek

I. Pritožbi nasprotne udeleženke zoper sklep s 24. 9. 2019 se delno ugodi in se sklep v III. točki izreka razveljavi, sicer se pritožba zavrne in v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožbi predlagatelja se ugodi in se sklep z 12. 8. 2019 tako spremeni, da se predlagatelja oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je 8. avgusta 2019 izdalo začasno odredbo, s katero je začasno spremenilo sodno poravnavo, sklenjeno pred Okrožnim sodiščem v Krškem, tako da je mladoletna otroka pravdnih strank A. A. in B. A. zaupalo v varstvo, vzgojo in oskrbo očetu C. A. Nasprotni udeleženki je dovolilo stike z mladoletnim A. A. pod nadzorom CSD po dve uri tedensko. Po ugovoru nasprotne udeleženke je sodišče z izpodbijanim sklepom prvotno izdano začasno odredbo dopolnilo tako, da je uredilo tudi stike nasprotne udeleženke s hčerko B. A. V preostalem delu je izdano začasno odredbo ohranilo v veljavi.

2. Zoper sklep, s katerim je sodišče odločilo o ugovoru zoper začasno odredbo, vlaga pritožbo nasprotna udeleženka. V njej opozarja, da je sodišče pomotoma obdržalo v veljavi III. točko izreka, da ugovor ne zadrži izvršitve. Izpostavlja, da sodišče ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagala, s čimer je kršilo določila pravdnega postopka. Ugotovitve sodišča o ogroženosti otrok temeljijo na napačnih navedbah predlagatelja, ki ne pozna njunih zdravstvenih težav. Nasprotna udeleženka ni v partnerskem odnosu s C. C., kar bi zaslišane priče lahko potrdile. Mladoletni A. A. ima težave s hiperaktivnostjo in začetki avtizma, zato se je treba z njim veliko ukvarjati, zaradi hiperaktivnosti se tudi občasno poškoduje. Ne drži, da bi ga tepla in mu povzročala modrice. Hčerka B. A. ima atopični dermatitis, ki ga spremlja močna srbečica, ta pa lahko moti otrokovo spanje in ga ovira pri vsakodnevnih dejavnostih. Zaradi močnega srbenja se pojavljajo tudi dodatni zapleti, kot so bakterijske, glivične in virusne okužbe. Navedbe, da je zoper nasprotno udeleženko podan sum storitve kaznivega dejanja spolnega napada na mladoletno osebo, mlajšo od 15 let, pomenijo prejudiciranje kazenskega postopka. Predlagatelj ne skrbi za otroka, kot bi moral, prav tako ne izvaja dogovorjenih telefonskih stikov in otroka zanemarja.

3. Predlagatelj na pritožbo nasprotne udeleženke ni odgovoril. 4. S sklepom z 12. 8. 2019 je sodišče zavrnilo predlog predlagatelja za oprostitev oziroma delno oprostitev sodnih taks in mu odobrilo obročno plačilo sodne takse za predlog v petih enakih mesečnih obrokih.

5. Zoper sklep vlaga pritožbo predlagatelj in opozarja, da je sodišče zmotno ocenilo njegovo materialno stanje. Z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Bpp 000/2019 z 20. 8. 2019, mu je bila dodeljena izredna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje od 12. 6. 2019, kar pomeni, da bi moral biti oproščen tudi plačila sodnih taks. Sodišče ni upoštevalo, da sta bila z začasno odredbo otroka zaupana v vzgojo in varstvo predlagatelju, kar vpliva na sposobnost preživljanja in višino dohodka po družinskem članu.

6. Pritožba nasprotne udeleženke je delno utemeljena. Pritožba predlagatelja je utemeljena.

O pritožbi nasprotne udeleženke

7. S sklepom s 24. 9. 2019 je sodišče delno ugodilo ugovoru nasprotne udeleženke in začasno odredbo, izdano 8. 8. 2019, s katero je oba otroka udeležencev zaupalo v varstvo, vzgojo in oskrbo predlagatelju, spremenilo tako, da je na novo uredilo stike nasprotne udeleženke z obema otrokoma. Pri tem je pomotoma v izreku sklepa ponovno povzelo tudi III. točko predhodno izdane začasne odredbe, po kateri ugovor ne zadrži njene izvršitve. Ker gre za sklep, s katerim je sodišče o ugovoru že odločilo, tega pravnega sredstva udeleženca več nimata, zato je pritožbeno sodišče v tem obsegu pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v III. točki izreka razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

8. Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Ta pogoj mora biti izkazan z dokaznim standardom verjetnosti, ki je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva, kot tistih, ki temu nasprotujejo. Sodišče je v obravnavanem postopku po ugovoru nasprotne udeleženke razpisalo narok, vpogledalo v več listinskih dokazov ter na podlagi skupne ocene z zadostno verjetnostjo ugotovilo, da so pogoji za začasno predodelitev obeh otrok z začasno odredbo podani. Okolje pri nasprotni udeleženki je namreč ogrožujoče, kar je sodišče prepričljivo pojasnilo v 5. in 6. točki izpodbijanega sklepa.

9. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da narava poškodb, ki so bile ugotovljene pri mladoletnem A. A., ocena njegovega vedenja ter njegova osebna izpoved bolj kažejo na to, da je bil žrtev nasilnega vedenja nasprotne udeleženke in C. C., kot da gre za samopoškodbe. Poškodbe hčerke B. A. je ocenjevalo zdravstveno osebje in zaključilo, da kažejo na spolno zlorabo, s katero ji je bila povzročena hujša telesna poškodba, in ta zaključek močno omaje nekritične navedbe nasprotne udeleženke, da je šlo za samopoškodbo s praskanjem zaradi atopičnega dermatitisa. Ker je bilo dejansko stanje glede ogroženosti obeh otrok pri nasprotni udeleženki ugotovljeno že z izvedenimi dokazi, sodišču v tej fazi postopka tudi ni bilo treba izvesti ostalih s strani nasprotne udeleženke predlaganih dokazov. Ti bodo, vključno z morebitno postavitvijo izvedenca, izvedeni v nadaljnjem postopku.

10. Ker ima sodišče prve stopnje v zvezi z varovanjem koristi otroka tudi preiskovalna pooblastila, je upravičeno vpogledalo kazenski ovadbi zoper nasprotno udeleženko in C. C., s čimer odločitve v kazenskih postopkih ni in tudi ni moglo prejudicirati. Pritožbeno sodišče še dodaja, da CSD redno spremlja družino, vključno s skrbjo predlagatelja za oba mladoletna otroka, iz predloženih poročil pa ni razvidno, da bi bila zanemarjena. K pritožbi predložene fotografije nasprotnega ne dokazujejo.

11. Ker po povedanem pritožbeni razlogi nasprotne udeleženke (razen glede III. izreka sklepa) niso utemeljeni, je ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. O pritožbi predlagatelja

12. Zakon o sodnih taksah (ZST-1) v šestem odstavku 11. člena, ki ureja pogoje za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, določa, da je do celotne oprostitve plačila taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Iz odločbe Bpp 000/2019 z 20. 8. 2019 izhaja, da predlagatelj izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje brezplačne pravne pomoči, zato je ocena sodišča prve stopnje, da pogoji za oprostitev plačila sodne takse niso podani, napačna. Sodišče je poleg tega prezrlo, da je mladoletna otroka udeležencev začasno zaupalo v varstvo, vzgojo in oskrbo predlagatelju, pri čemer plačilo preživnine še ni urejeno, to pa predstavlja dodatno okoliščino, ki narekuje spremembo izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi predlagatelja ugodilo in ga oprostilo plačila sodnih taks v tem postopku (3. točka 365. člena ZPP).