Jedro

Po prvem odstavku 142. člena ZUP je zoper sklep, s katerim se osebi ne prizna lastnosti stranke, dovoljena pritožba, zato v konkretnem primeru, ko se odločitev o priznanju lastnosti stranke ne nanaša na tožečo stranko, sodišče pritrjuje stališču drugostopenjskega upravnega organa, da pritožba tožeče stranke zoper to odločitev, na podlagi sklepanja po nasprotnem razlogovanju (argumentum a contrario) ni dovoljena.

V obravnavani zadevi je bila odločba (uporabno dovoljenje) s strani drugostopenjskega organa odpravljena, kar pomeni, da je bilo vzpostavljeno pravno stanje, kakršno je bilo pred izdajo odločbe. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da v obravnavnem upravnem sporu tožeča stranka ne izkazuje za dopustnost upravnega spora zahtevanega pravnega interesa. Svojega pravnega položaja si namreč v tem postopku ne more izboljšati, kar pomeni, da so podani razlogi za zavrženje tožbe.

V primeru odprave odločbe so skladno z določbo prvega odstavka 281. člena ZUP odpravljene tudi vse pravne posledice, ki so iz nje nastale. Ker odpravljena odločba ne more imeti več pravnih učinkov, je predlog za izrek ničnosti take odločbe treba zavreči.

Izrek

Tožba zoper sklep Upravne enote Žalec, št. 351-489/2008-123 z dne 22. 6. 2010 se zavrne.

Tožba zoper odločbo Upravne enote Žalec, št. 351-489/2008-123 z dne 22. 6. 2010 se zavrže. Tožba zoper sklep Ministrstva za okolje in prostor, št. 35110-21/2010-35 RS z dne 14. 12. 2011 se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožeča stranka je 5. 10. 2010 vložila tožbo zaradi izdaje odločbe drugostopnega organa (molk organa), v zvezi z odpravo sklepa o priznanju statusa stranke v postopku, A. d.o.o., in uporabnega dovoljenja, Upravne enota Žalec, št. 351-489/2010-123 z dne 22. 6. 2010. Uvodoma tožeča stranka pojasnjuje, da je tožena stranka, kot drugostopni organ, v postopku izdaje uporabnega dovoljenja za Bencinski servis B., z odločbo št. 35108-58/2010-21 RS z dne 24. 3. 2010, razveljavila odločbo UE Žalec o podaljšanju poskusnega obratovanja, št. 351-489/2008-55 z dne 5. 2. 2010 in zavrnila zahtevek A. d.o.o. za podaljšanje poskusnega obratovanja. A. d.o.o. je sprožil upravni spor, ki se pred Upravnim sodiščem RS vodi pod opr. št. I U 585/2010-8. Zoper sklep o priznanju statusa stranke v postopku A. d.o.o. in uporabno dovoljenje, ki ga je s sklepom in odločbo št. 351- 489/2010-123 z dne 22. 6. 2010 izdala UE Žalec, se je tožeča stranka pritožila 24. 6. 2010 in pritožbo dopolnila z novimi dejstvi in dokazi 5. 7. 2010. Dne 9. 9. 2010 je toženi stranki poslala novo zahtevo, naj odloči v nadaljnjih 7 dneh, vendar v tem roku tožena stranka o pritožbi ni odločila.

Tožeča stranka v tožbi pojasnjuje, da je upravna enota izpodbijani sklep in uporabno dovoljenje izdala v postopku, ki teče na podlagi vloge tožeče stranke – investitorja, za izdajo uporabnega dovoljenja, z dne 7. 3. 2008. Zahteva je bila vložena na podlagi Zakona o graditvi objektov (ZGO-1 UPB-1), Upravna enota Žalec pa je izpodbijano uporabno dovoljenje izdala na podlagi ZGO-1B, ki se v tem postopku, upoštevaje določbo 114. člena prehodnih in dokončnih določb ZGO-1B, ne bi smel uporabiti. Upravna enota je v postopku izdaje uporabnega dovoljenja investitorju najprej izdala odločbo o poskusnem obratovanju, št. 351-489/2008-12 z dne 17. 4. 2008, za dobo 9 mesecev od dneva priglasitve, investitor pa poskusnega obratovanja ni nikoli priglasil, ampak ga je priglasil novi lastnik 16. 2. 2009, ko ni bil niti stranka v postopku, niti stranski udeleženec. To lastnost je novi lastnik pridobil šele s sklepom z dne 7. 9. 2009, št. 351-489/2008-15. Upravna enota Žalec je torej postopek vodila s stranskim udeležencem, ki ni investitor, kar je v nasprotju z določili ZGO-1 UPB-1, prav tako je na podlagi zahteve stranskega udeleženca 30. 12. 2009 celo izvajala zaključni tehnični pregled, ki pa zaradi ugotovitve investitorja, da je v spis vložena lažna dokumentacija, ni uspel. Zaradi številnih namernih kršitev postopka s strani uradnih oseb upravnega organa na prvi stopnji, je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala naj prevzame izvedbo naloge iz pristojnosti UE Žalec, na podlagi 51. člena Zakona o državni upravi (ZDU), česar ni storila, zato je bil 30. 9. 2010 sprožen upravni spor.

V nadaljevanju tožeča stranka pojasnjuje ravnanje Upravne enote Žalec v zvezi z izdajo uporabnega dovoljenja in izvedbo tehničnega pregleda, pri čemer se sklicuje na podpis sporne PID dokumentacije in predložitev lažne izjave o odpravi pomanjkljivosti, pri čemer je bila s strani tožeče stranke izjava o zanesljivosti objekta preklicana. Pojasnjuje tudi ugotovitve C. d.d., v zvezi z (lažno) PID dokumentacijo za NN električni vod, v posledici česar je C. d.d. svoje soglasje umaknil. Prav tako je bila načelniku UE in uradni osebi D.D. posredovana zahteva za zavarovanje dokumentacije in zahteva za prijavo suma storitve kaznivega dejanja, pod pretnjo kazenske odgovornosti, v kolikor bi izdala listino, ki temelji na neresničnih dejstvih. Tožeča stranka (investitor) utemeljeno sumi, da je bil zaradi vsega očitanega angažiran drugi nadzorni organ. Tako Upravna enota Žalec in novi lastnik skupaj vodita postopek izdaje uporabnega dovoljenja tako, da bi se izognila potrebi novega lastnika po izkazu pravice graditi na zemljiščih, na katerih sta NN električni priključek in kanalizacija za 20 kV daljnovod že zgrajena in kar potrjuje že izvedeni preklic izjave C. d.d., z dne 4. 2. 2010. Sklicuje se na določbo ZGO-1 UPB-1, ki pojasnjuje pomen komunalnega priključka, način izdaje gradbenega dovoljenja in uporabnega dovoljenja in izrecno poudarja, da PGD za izgradnjo BS B. ne predvideva izdaje gradbenega dovoljenja za del objekta. Izpodbijano uporabno dovoljenje ne more služiti svojemu namenu, praktično so skoraj vsi komunalni priključki objekta zgrajeni na zemljišču, ki je še vedno v lasti tožeče stranke – investitorja, E. d.o.o. Iz navedenih razlogov, torej zaradi vodenja postopkov na takšen način, je bila ministrstvu podana zahteva za neposredno izvedbo naloge iz pristojnosti UE Žalec, na podlagi 51. člena ZDU, ter zahteva za izdajo odločbe o zavrnitvi uporabnega dovoljenja za BS B. in dopolnitev k tej zahtevi z dne 6. 7. 2010, ki pa je zaradi molka organa predmet tožbe, ki jo je pred tem upravnem sodiščem vložila tožeča stranka 30. 9. 2010. Pojasnjuje tudi, da je tožeča stranka v svoji pritožbi zoper izpodbijani akt pozvala toženo stranko, da preveri verodostojnost listin, zlasti v tožbi navedenih listin in da je že v pritožbi predlagala, da tožena stranka v primeru če uporabno dovoljenje temelji na neresničnih listinah, v skladu s Kazenskim zakonikom prijavi utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, prav tako pa o zadevi v tem primeru obvesti ZASP in IZS.

Tožeča stranka sodišču predlaga, da na podlagi vseh dejstev in dokazov navedenih v tožbi, odpravi izpodbijani sklep o priznanju statusa stranke v postopku A. d.o.o. in uporabno dovoljenje, ki jo je pod opr. št. 351-489/2010-123, dne 22. 6. 2010, izdala UE Žalec.

Dne 20. 4. 2011 je tožeča stranka, po prejemu sodbe Upravnega sodišča RS, I U 585/2010-23 z dne 17. 3. 2011, s katero je Upravno sodišče RS tožbo A. d.o.o. zavrnilo in v celoti pritrdilo razlogom prizadete stranke E. d.o.o., dopolnila tožbo. Pojasnila je, da je sodišče v navedeni sodbi zapisalo, da izvedba postopka brez brez zahteve investitorja (4. točka prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP) predstavlja enega od razlogov za izrek ničnosti. Tožeča stranka je na podlagi navedenega stališča na pristojne organe vložila predlog za izrek ničnosti odločbe, št. 351-489/2008-55 z dne 5. 2. 2010, s katero je UE Žalec nezakonito dovolila podaljšanje poskusnega obratovanja A. d.o.o., kot stranskemu udeležencu. Ničnost odločbe, št. 351-489/2008-55 z dne 5. 2. 2010 ima pravne učinke na vse nadaljnje odločbe in sklepe, ki so seveda prav tako nični, saj so dani na podlagi iste vloge investitorja za izdajo uporabnega dovoljenja z dne 7. 3. 2008, zato je tožeča stranka naslovnemu sodišču predlagala, da ugotovi ničnost sklepa o priznanju statusa stranke v postopku A. d.o.o. in uporabnega dovoljenja, ki jo pod št. 351-489/2010-123 izdala Upravna enota Žalec 22. 6. 2010. Tožena stranka je sodišču 7. 9. 2011 poslala odgovor, da je bilo o zadevi odločeno in sodišču posredovala odločbe o izdaji, katerih je bila tožeča stranka obveščena dne 18. oktober 2011 in skladno z določbo drugega odstavka 39. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) pozvana, da v roku 15 dni sodišču sporoči ali je z izdajo poznejše odločbe zadovoljna, ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na spremenjeni oziroma nov upravni akt. Tožeča stranka je sodišču odgovorila, da razširja upravni spor tudi na odločbo drugostopnega organa, št. 35110-21/2010-18 RS z dne 26. 9. 2011, ker je tožena stranka razloge za odpravo uporabnega dovoljenja, št. 351-489/2008-123 z dne 22. 6. 2010 ugotovila nepopolno in nepravilno. Sklicuje se na določbo 273. člena ZUP in ker tožena stranka ni ugodila vsem zahtevkom tožeče stranke v tem upravnem sporu predlaga, da se odločitev izreče za nično in izda odločba o zavrnitvi uporabnega dovoljenja za BS B. Prepričana je, da se je tožeča stranka namenoma odločila zgolj za razloge nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, da bi lahko zadevo vrnila v ponovno odločanje prvostopnemu upravnega organu.

Dne 13. 1. 2012 je na Upravno sodišče tožeča stranka posredovala še dopis, da upravni spor razširja na sklep drugostopnega upravnega organa, št. 35110-21/2010-35 RS, z dne 14. 12. 2011. Navedla je, da je tožeča stranka zahtevo za izrek ničnosti sklepa UE Žalec št. 351-489/2008-123 z dne 22. 6. 2010 zavrgla z obrazložitvijo, da pri odločanju o statusu stranke ne gre za vsebinsko vprašanje, zato zahtevek za izrek ničnosti po določbi drugega odstavka 279. člena ZUP sploh ni mogoč. Tožeča stranka se s takšno ugotovitvijo ne strinja. Zahteva, da sodišče uporabno dovoljenje z dne 22. 6. 2010 izreče za nično, za nično pa izreče tudi vse pravne posledice, ki so nastale na njegovi podlagi. Predlaga, da sodba Upravnega sodišča RS nadomesti odločbo o zavrnitvi uporabnega dovoljenja za BS B. Predlaga tudi, da sklep, št. 351-489/2008-123 z dne 22. 6. 2010, s katerim je bila A. d.o.o., sedaj F. d.o.o., dodeljen status stranke v postopku, izreče za ničnega, za ničnega pa izreče tudi vse pravne posledice, ki so nastale na njegovi podlagi in da se s sodbo Upravnega sodišča RS ugotovi, da je edina stranka v postopku izdaje uporabnega dovoljenja BS B. tožeča stranka, torej E. d.o.o. Dne 13. 1. 2012 je tožeča stranka upravni spor, s katerim je zahtevala ugotovitev ničnosti akta z dne 22. 6. 2010, razširila tudi na sklep Ministrstva za okolje in prostor, št. 35110-21/2010-35 RS z dne 14. 12. 2011, s katerim je bila zahteva tožeče stranke za izrek ničnosti sklepa št. 351-489/2008-123 z dne 22. 6. 2010 in odločbe št. 351-489/2008-123 z dne 22. 6. 2010, zavržena.

Odgovor na tožbo je sodišču posredovala stranka z interesom A. d.o.o. in v njem pojasnila svoj pravni interes za udeležbo v postopku izdaje spornega uporabnega dovoljenja in razloge zaradi katerih je predlagala podaljšanje poskusnega obratovanja BS B. Pojasnjuje svoje stališče do tožbenih navedb v zvezi z vloženo dokumentacijo v spornih postopkih in pojasnjuje, da so jo izdelali kvalificirani izvajalci in da zato izpolnjuje vse zakonite pogoje. Pojasnila je tudi stališča upravnega organa, ki se nanašajo na preklic izjave C. d.d. in sodišču predlagala, da tožbo zoper sklep in uporabno dovoljenje z dne 22. 6. 2010, kot neutemeljeno zavrne.

K I. točki izreka: Tožba zoper sklep Upravne enote Žalec o priznanju statusa stranke v postopku, A. d.o.o., št. 351-489/2010-123 z dne 22. 6. 2010, ni utemeljena.

Odločitev o zavrnitvi tožbe zoper sklep Upravne enote Žalec o priznanju statusa stranke v postopku, A. d.o.o., št. 351-489/2010-123 z dne 22. 6. 2010, v povezavi z odločitvijo drugostopnega upravnega organa, ki je s sklepom št. 35110-21/2010-18 RS z dne 26. 9. 2011 zavrnil pritožbo zoper prej navedeni sklep, temelji na presoji sodišča, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Po prvem odstavku 142. člena ZUP je namreč zoper sklep, s katerim se osebi ne prizna lastnosti stranke, dovoljena pritožba, ki zadrži izvršitev sklepa, zato v konkretnem primeru, ko se odločitev o priznanju lastnosti stranke ne nanaša na tožečo stranko, sodišče pritrjuje stališču drugostopnega upravnega organa, da pritožba tožeče stranke zoper to odločitev, na podlagi sklepanja po nasprotnem razlogovanju (argumentum a contrario) ni dovoljena.

K II. točki izreka: Sodišče je tožbo zoper odločbo Upravne enote Žalec, št. 351-489/2008-123 z dne 22. 6. 2010 zavrglo iz naslednjih razlogov: Skladno z določbo prvega odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, kar pomeni, da je pravni interes bistvena predpostavka za dovoljenost upravnega spora. Pravovarstveno potrebo mora stranka izkazovati ves čas postopka, kar pomeni, da mora izkazovati, da je odločitev sodišča potrebna, ker drugače njene pravice oz. pravni interes ne bo zavarovan. Pravovarstveni interes namreč pomeni možnost, da si stranka izboljša svoj pravni položaj. V obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je bilo z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 35110-21/2010-18 RS z dne 26. 9. 2011, odločeno o pritožbi tožeče stranke zoper sklep o priznanju statusa stranke v postopku, A. d.o.o., in uporabnega dovoljenja, Upravne enota Žalec, št. 351-489/2010-123 z dne 22. 6. 2010, tako da je bila odločba (uporabno dovoljenje) št. 351-489/2010-123 z dne 22. 6. 2010 odpravljena, kar pomeni, da je bilo vzpostavljeno pravno stanje, kakršno je bilo pred izdajo odločbe. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da v obravnavnem upravnem sporu tožeča stranka ne izkazuje za dopustnost upravnega spora zahtevanega pravnega interesa. Svojega pravnega položaja si namreč v tem postopku ne more izboljšati, kar pomeni, da so podani razlogi za zavrženje tožbe iz 6. točke 36. člena ZUS-1, ki določa, da sodišče tožbo zavrže s sklepom, če upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. K III. točki izreka: Tožba za ugotovitev ničnosti Sklepa Upravne enote Žalec št. 351-489/2008-123 z dne 22. 6. 2010 in ničnosti uporabnega dovoljenja Upravne enote Žalec št. 351-489/2008-123 z dne 22. 6. 2010, ni utemeljena.

Sodišče ugotavlja, da je odločitev o zavrženju predloga tožeče stranke, da se za ničnega izreče sklep Upravne enote št. 351-489/2008-123 z dne 22. 6. 2010 pravilna in zakonita. Skladno z določbo 279. člena ZUP se namreč za nično izreče odločba iz razlogov, ki so v zakonu našteti taksativno. Gre za odločbo, ki zaradi pomanjkljivosti in nepravilnosti ne more imeti nobenega pravnega učinka, zato je pravilna odločitev drugostopnega upravnega organa, da spornega sklepa, ki se nanaša na priznanje lastnosti stranke in ki tudi po presoji sodišča ne predstavlja odločitve o vsebinskem vprašanju, ni mogoče izreči za ničnega.

Sodišče nadalje ugotavlja tudi, da je tožena stranka svojo določitev o zavrženju predloga tožeče stranke, da se za ničnega izreče odločba Upravne enote Žalec, št. 351-489/2008-123 z dne 22. 6. 2010, pravilna in zakonita. Odločba Upravne enote Žalec, št. 351-489/2008-123 z dne 22. 6. 2010, je bila z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 35110-21/2010-18 RS z dne 26. 9. 2011, odpravljena, torej so skladno z določbo prvega odstavka 281. člena ZUP odpravljene tudi vse pravne posledice, ki so iz nje nastale. Ker odpravljena odločba ne more imeti več pravnih učinkov, je tožena stranka predlog za izrek ničnosti take odločbe pravilno zavrgla.

K IV. točki izreka: Stranka z interesom v tem upravnem sporu je v odgovoru na tožbo predlagala povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi vsaka stranka svoje stroške postopka, zato sodišče ni ugodilo zahtevi stranke z interesom za povrnitev stroškov postopka.