Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sodba II Cpg 831/2018

ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CPG.831.2018 Gospodarski oddelek

spor majhne vrednosti podjemna pogodba preložitev naroka za glavno obravnavo upravičen razlog letni dopust vezanost na dejansko stanje nedovoljen pritožbeni razlog
Višje sodišče v Ljubljani
18. december 2018
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Narok se lahko preloži le, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to podani drugi upravičeni razlogi (prvi odstavek 115. člena ZPP). Pogoja za preložitev naroka sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti to opravičilo podprto z dokazom.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v osmih dneh povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 142,79 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 62383/2017 z dne 11. 7. 2018 ostane v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka (I. točka izreka) in toženi stranki naložilo, da tožeči stranki v osmih dneh plača 470,39 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila le-teh (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne v novo odločanje oziroma sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne kot neutemeljen in tožeči stranki naloži plačilo njene pravdne stroške.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka od tožene stranke zahteva plačilo za izvedena dela na objektu B. po neporavnanem računu št. 15-300-000002 z dne 22. 1. 2015 v znesku 729,11 EUR, in sicer za dobavo in montažo celulozne izolacije ter računu št. 15-300-000008 z dne 14. 4. 2015 v znesku 41,60 EUR za izdelavo strešnih stopnic in opravljen prevoz. Tožena stranka je zahtevku oporekala z ugovorom, da ji je bil zaradi manjvrednih del, zamude in nekvalitetnega materiala s strani tožeče stranke priznan popust v višini 729,11 EUR, zato iz tega naslova ne dolguje ničesar. Zatrjevala je tudi, da se stranki nista dogovorili za dodatno zaračunavanje potnih stroškov za dostavo materiala. Sodišče prve stopnje je presodilo, da tožena stranka ni uspela dokazati zatrjevanega popusta, niti izpodbiti dogovora o prevozu, zato je tožbenemu zahtevku ugodilo.

6. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR - prvi odstavek 495. člena ZPP). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki zaradi njihove bagatelnosti racionalizirajo posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. Tako se lahko sodba v takšnem sporu izpodbija samo zaradi (absolutne) bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). To pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati oziroma je s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje (neizpodbojno) izhodišče tudi za pritožbeno odločitev (razen če bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno zaradi nepravilne uporabe materialnega prava - drugi odstavek 458. čl. ZPP).

7. Tožena stranka sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da jo je prikrajšalo v njenem izjavljanju (kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) s tem, ko ni zaslišalo vabljene priče T. Z. in njenega zakonitega zastopnika, kljub temu, da sta oba posredovala pravočasni opravičili, da bosta v času naroku na dopustu.

8. Narok se lahko preloži le, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to podani drugi upravičeni razlogi (prvi odstavek 115. člena ZPP). Pogoja za preložitev naroka sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti to opravičilo podprto z dokazom.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da obe osebi nista predložili nobenega potrdila o rezervacijah, na katere sta se v opravičilu z dne 17. 6. 2018 sklicevali ali morebitnega drugega dokazila, ki bi odsotnost izkazoval, zato teh trditev ni moglo preizkusiti. V zvezi s pritožbeno navedbo, da vabilo ni vsebovalo pouka o dokazovanju odsotnosti je potrebno nadalje pojasniti, da zakon sicer ne predpisuje, da mora biti opravičilo za izostanek z naroka podprto z dokazom, vendar se to razume samo po sebi, saj gre za trditev o neki okoliščini, ki naj bi imela pomemben učinek: sodnikov preizkus tehtnosti opravičila, preklic in preložitev naroka, obvestitev vabljenih strank, zadržek v rednem poteku pravde in drugo.1 Za odločanje tako ne zadostuje zgolj navedba, ki je ni mogoče preizkusiti, zato tožena stranka s pritožbo v tem delu ne more uspeti. Pritožbeno sodišče ob tem pripominja, da tudi, če bi sodišče trditvam tožene stranke verjelo, načrtovan dopust ne predstavlja objektivnega razloga, zaradi katerega bi sodišče preložilo narok. Le izkazanost nenadne in nepredvidljive ovire opravičuje takšen procesni ukrep. Preložitev naroka namreč ni obligatorna, pač pa predstavlja izjemo, saj utegne nekritično prelaganje narokov ogroziti pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje, da bi zakoniti zastopnik tožene stranke svojo osebno odsotnost lahko nadomestil s postavitvijo ustreznega pooblaščenca. Z njegovim nepristopom na narok je tako nastopila fikcija po prvem odstavku 455. člena ZPP, po kateri se šteje, da tožena stranka umika vse svoje dokazne predloge z izjemo listinskih dokazov, zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izvesti zaslišanja T. Z. kot priče. 10. Tožena stranka nadalje v pritožbi (ponovno) navaja, da je tožeči stranki za izvedbo toplotne izolacije že plačala znesek v skupni višini 1.190,00 EUR, za preostali znesek pa je bil zaradi manjvrednih del, zamude in nekvalitetnega materiala dogovorjen popust. Zatrjuje da, tožeči stranki iz tega naslova ne dolguje ničesar. Z računom št. 15-300-000008 z dne 14. 4. 2015 naj bi ji tožeča stranka neutemeljeno zaračunavala potne stroške za dostavo materiala, toplotna izolacija pa naj bi bila nameščena nepravilno, netočno in ne v dogovorjeni kvaliteti. S temi navedbami tožena stranka v bistvu graja dokazno oceno sodišča prve stopnje, torej izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar predstavlja nedovoljen pritožbeni razlog, zato s temi navedbami ne more uspeti. Prav tako ne more uspeti s (pavšalnim) pritožbenim očitkom, da tožena stranka v svojih vlogah ni podala trditev o opravljenih storitvah (212. člen ZPP). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka konkretizirano navedla vsa pravno pomembna dejstva o opravljenih delih, saj je bilo jasno kaj terja in na kateri podlagi, trditve pa so bile tudi ustrezno dokazno podkrepljene.

11. Pritožba tožene stranke glede na zgornje razloge ni utemeljena. Ker sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni našlo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člena ZPP).

12. Izrek o stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni (313. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 458. člena ZPP) povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 250 odvetniških točk (tar. št. 21 v zvezi s tar. št. 18 Odvetniške tarife - OT) in materialne izdatke v višini 5 odvetniških točk (11. člen OT), kar ob upoštevanju višine vrednosti odvetniške točke 0,4590 EUR (13. člen OT) ter 22% DDV znaša 142,79 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila (299. členom OZ v zvezi s 313. členom ZPP in 458. členom ZPP).

1 Glej sodno prakso: VSRS sodba II Ips 596/2003, VSRS sodba II Ips 771/2008, VSL sodba I Cpg 750/2010, VSL sodba I Cp 1860/2014 in druge.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia