Jedro

V skladu z določbo 4. odstavka 41. člena ZDoh-2 je davčna osnova od izvedenčeve nagrade in stroškov dohodek, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost in za normirane stroške v višini 10 % dohodka. Poleg normiranih stroškov je mogoče ob izračunu akontacije dohodnine uveljavljati le še dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, drugih materialnih stroškov pa ne.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odmerilo nagrado in stroške za opravljeno izvedensko delo izvedencu geodetske stroke Božidarju Demšarju ter odločilo o načinu plačila odmerjene nagrade.

2. Zoper tak sklep se brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje izvedenec. V pritožbi navaja, da bi moral biti znesek materialnih stroškov v sklepu in odredbi o izplačilu izkazan ločeno kot materialni strošek, saj ni prav, da mora izvedenec od tega zneska plačati davek na dohodek.

3. Pritožba je bila vročena udeležencem postopka, ki se nanjo niso odzvali.

4. V tej zadevi je sporno le vprašanje, kako mora sodišče obračunati tako imenovane materialne stroške izvedenca oziroma ali je treba od njih odmeriti akontacijo dohodnine ali ne(1).

5. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je tudi ta del odmerjenih stroškov uvrstilo v davčno osnovo, od katere bo odmerjena akontacijo dohodnine, je pravilno iz naslednjih razlogov: - v skladu s 1. odstavkom 125. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) se izračun akontacije dohodnine opravi z odmero akontacije dohodnine, ta pa se mora v skladu s 1. odstavkom 124. člena ZDoh-2 plačati od dohodkov, določenih z Zdoh-2, - v skladu z določbo 285. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) akontacijo dohodnine od dohodka iz zaposlitve izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja, - nagrada in stroški izvedenca so dohodki iz zaposlitve oz. iz odvisnega pogodbenega razmerja v smislu 2. točke 3. odstavka 35. člena Zdoh-2, - v skladu z določbo 4. odstavka 41. člena ZDoh-2 je davčna osnova od dohodka, kakršen je obravnavani, vsak posamezni dohodek, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost in za normirane stroške v višini 10% dohodka, - poleg normiranih stroškov je mogoče uveljavljati le še dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev na podlagi dokazil pod pogoji in do višin, ki jih na podlagi 44. člena tega zakona določi Vlada, drugih materialnih stroškov pa ne.

6. Iz opisanega izhaja, da ob odmeri akontacije dohodnine zavezanec ne more uveljavljati (oz. iz davčne osnove izločiti) materialnih stroškov, kakršne bi želel z obravnavano pritožbo uveljavljati izvedenec. To pa še ne pomeni, da (bo) mora(l) od spornih stroškov plačati dohodnino. V skladu z določbo 289. člena ZDavP-2 (bo) lahko davčni zavezanec te dejanske stroške uveljavlja(l) v ugovoru zoper informativni izračun.

7. Pritožba torej ni utemeljena; razlogi na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP) pa niso podani, zato je višje sodišče pritožbo v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

(1) Tako se višje sodišče do problematike ravnanja izvedenca, ki (samoiniciativno ali celo po nalogu sodišča) angažira druge izvedence, kar povzroči izjemno visoke t. i. materialne stroške, napačno pa je predvsem zaradi drugih vprašanj (glej npr. 1. odstavek 244. člena ZPP, 2. odstavek 246. člena ZPP, 247. člen ZPP), natančneje ne opredeljuje.