Up-261/96

7.3.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe M. F. iz P., ki ga zastopa E. D., odvetnik v P. na seji dne 7.3.1997 s k l e n i l o :

Ustavna pritožba M. F. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. Cp 199/96 z dne 22.5.1996 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik je vložil ustavno pritožbo zoper v izreku navedeni sklep zaradi kršitve enakega varstva pravic, posega v zasebnost in nedotakljivosti stanovanja.

2.Okrajno sodišče v Piranu je s sklepom št. P 259/95 z dne 14.12.1995 ugotovilo, da je pritožnik (toženec v motenjski pravdi) motil tožeči stranki v posesti sobe in opreme v njej ter v soposesti kopalnice, ker je zamenjal ključavnico na vhodnih vratih stanovanja, in mu naložilo vzpostaviti prejšnje stanje. Višje sodišče je prvostopni sklep potrdilo.

3.Pritožnik navaja, da je že več kot dve leti pravnomočno razsojeno, da se morata tožnika v motenjski pravdi izseliti iz stanovanja in da je bila opravljena izvršba pred izdajo sklepa Višjega sodišča. Meni, da naj bi bila motenjska tožba vložena samo zaradi nagajivosti, saj mu je bila s pravnomočno sodbo priznana izključna pravica do posesti stanovanja. Meni, da sodišče tožnikoma ne bi smelo dati posestnega varstva, saj sta z vložitvijo tožbe očitno zlorabila pravico do sodnega varstva. Iz prakse Vrhovnega sodišča naj bi bilo namreč mogoče razbrati, da sodišče v podobnih primerih (sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 346/85) zavrača pravico do sodnega varstva posesti v motenjskih pravdah, kadar gre za očitno zlorabo pravice do sodnega varstva. S takšnim ravnanjem naj bi mu bile kršene pravice do enakega varstva pravic, do varstva pravic zasebnosti in nedotakljivost stanovanja.

4.Ustavnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo obravnavanje, izvršitev izpodbijanega sklepa pa zadrži.

B.

5.Člen 22 Ustave (enako vrsto pravic) pomeni izpeljavo splošnega načela enakosti vseh pred zakonom na področju sodnega in drugega varstva pravic. V obravnavanem primeru pritožnik zatrjuje, da sodišče ne bi smelo dati posestnega varstva tožečima strankama, ker naj bi iz sodne prakse izhajalo, da sodišča v podobnih primerih ravnajo drugače.

6.Zadeva, na katero se pritožnik sklicuje (II Ips346/85), obravnavani ni podobna in zato z njo ni primerljiva. V njej je namreč sodišče razsojalo o sporu zaradi motenja posesti z uporabo pravil sosedskega prava in glede na pravne posebnosti javne poti. Glede na to z izpodbijanim sklepom pritožniku očitno ni bila kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

7.Pritožnik se prav tako neutemeljeno sklicuje na kršitev pravice do varstva zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja (35. in 36. člen Ustave), saj je sam brez pravne podlage onemogočil tožnikoma vstop v sobo. Res je, da ima pritožnik pravnomočno sodbo, na podlagi katere sta se dolžna toženca (tožnika v motenjski pravdi) izseliti iz njegovega stanovanja, vendar mora to svojo sodno varovano pravico izvršiti po sodni poti v izvršilnem postopku. Pritožnik bo namreč v skladu z zakonom pridobil posest nad sobo, ko mu jo bo v izvršilnem postopku uradna oseba izročila v posest.

8.Ker je ustavna pritožba očitno neutemeljena, je ni mogoče sprejeti. Glede na to Ustavno sodišče tudi ni odločalo o predlogu za zadržanje izvršitve izpodbijanega sklepa.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik mag. Janez Snoj in člana Franc Testen in dr. Lojze Ude.

Predsednik senata

mag. Janez Snoj