Jedro

Mld. tožnik je skico na prošnjo sošolke poslal izrecno le tej, nikomur drugemu, ni je dal sam v obtok, nikomur z njo ni grozil, nobenega podatka ni, da bi izvajal karkoli, da bi načrt res uresničil, po treh mesecih se je skica pojavila s strani tretjih oseb. Zgolj narisati skico napada (ali risati orožje, kar toženka tudi izpostavlja) še ne more povzročiti "ogrožanje svojega življenja ali zdravja oziroma življenja ali zdravja drugih, ki ima ali bi lahko imelo za posledico težjo telesno poškodbo oziroma težje duševne motnje ". Niti okoliščina, da se je tožnik moral s to temo ukvarjati že dalj časa, da je pokazal veliko mero zavzetosti pri risanju načrta in veliko pomanjkanje empatije do drugih. Kot povedano, za zapolnitev norme "ogrožanje svojega življenja ali zdravja oziroma življenja ali zdravja drugih", je treba kaj več. Take tožnikove aktivnosti pa niso v ničemer izkazane. ZPSI-1 risanja neustreznih vsebin tudi ne opredeljuje kot kršitev.

Izrek

I.Ugotovi se, da je Sklep Učiteljskega zbora ... o vzgojnem ukrepu "izključitev iz šole", št. 60321-1-63-2024 z dne 29. 2. 2024, nezakonit.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti stroške postopka v višini 385,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

Izpodbijani sklep

1.Učiteljski zbor ... (v nadaljevanju šola) je s sklepom št. 60321-1-63-2024 z dne 29. 2. 2024 (v nadaljevanju izpodbijani sklep) odločil, da se mld. tožniku kot dijaku zaradi storjene najhujše kršitve po 56. a členu Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (v nadaljevanju ZPSI-1) in sicer po 1. alineji 1. odstavka (ogrožanje svojega življenja ali zdravja oziroma življenja ali zdravja drugih, ki ima ali bi lahko imelo za posledico težjo telesno poškodbo oziroma težje duševne motnje) izreče vzgojni ukrep izključitve iz šole (točka 1. izreka). Mld. tožnik se izključi do konca šolskega leta 2023/2024, in sicer od dokončnosti tega sklepa dalje do izteka navedenega obdobja (točka 2. izreka). Vzgojni ukrep se izvrši z dnem dokončnosti sklepa, ko se dijak izpiše iz evidence vpisanih dijakov (točka 3. izreka). Mld. tožniku se prepove obiskovanje pouka v šoli tudi od dneva vročitve sklepa mld. tožniku in njegovim staršem, dalje do dokončnosti tega sklepa (točka 4. izreka). Odločil je še, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži odločitve o prepovedi obiskovanja pouka (točka 5. izreka).

2.Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je ravnateljico 23. 1. 2024 poklicala mati ene od dijakinj ter povedala, da hčerke ne bo v šolo. V ... razredu namreč kroži načrt, po katerem naj bi mld. tožnik razstrelil šolo. Istega dne je ravnateljica načrt prejela preko mobilnega telefona ene od dijakinj. Začela je s preverjanjem dogodka. Mld. tožnik naj bi v mesecu oktobru 2023 v šoli narisal načrt napada na šolo oziroma na dijake in zaposlene šole z eksplozivnimi sredstvi (bombami). Skico - načrt je poimenoval "School shooting". V načrtu je natančno označil po njegovi oceni šibke točke v šoli oziroma točke, kjer bi eksplozivna sredstva (bombe) zaradi največje koncentracije dijakov v času odmorov dosegle največje število dijakov in zaposlenih oz. jih največ ubila, poškodovala, kar je pojasnil s posebno "Legendo". Na načrt je napisal "Made by A. A.". A. A. je njegov sošolec, vendar z opisanim načrtom nima nič.

3.Po 23. 1. 2024 je ravnateljica 25. 1. 2024 dobila novinarska vprašanja, v šoli pa je začelo vreti med dijaki, izražali so skrb, strah za svojo varnost, zgražanje nad dejanjem mld. tožnika. Tudi starši dijakov so se pisno ter preko telefona obračali nanjo. Na spletu so se pojavljali t. i. "spletni troli", ki so pisali, da je šola v nevarnosti in da se 5. 2. 2024 načrtuje napad na šolo.

4.Šola je med dijaki glede skice izvedla anonimno anketo z naslovom "Mnenje dijakov ob potencialni grožnji napada na šolo". Iz odgovorov je izhajalo, da je mnoge dijake strah morebitne uresničitve napada na šolo in da zaradi narisanega načrta čutijo negativna čustva. Ravnateljica je opravila razgovor z mld. tožnikom in njegovo materjo, mld. tožnik je šoli podal tudi svojo pisno izjavo. V njej je opisal, da mu je proti koncu septembra oziroma v začetku oktobra 2023 sošolka B. B. dala vzdevek "School shooter" (oseba, ki izvede napad na šolo), ker je večino časa nosil črn pulover s kapuco in črne hlače. Kmalu so ga s tem vzdevkom hecali še drugi prijatelji in ostale prijateljice sošolke B. B. in sošolke C. C. To je vzel kot prijateljski hec, enako tudi drugi in nihče od njih ni mislil, da je to on, ali da bo kaj takega naredil. Zadnjo šolsko uro 24. 10. 2023 so se spet hecali na to temo in takrat je narisal načrt za "School shooting" ter dodal polno podrobnosti, ki so skico naredile bolj smešno. Sošolka B. B., ki je želela skico bolje videti, mu je rekla, da naj ji jo pošlje, kar je tudi storil. Takrat se mu je to zdelo smešno, glede na sedanje reakcije pa ne več. O načrtu so se pogovarjali nekaj dni in se o njem šalili le v pogovoru, prav tako glede njegovega videza. Na načrt je vsaj on nato pozabil in tudi o njegovem videzu so se naveličali hecati. Nekateri sošolci so mu povedali, da se po šoli govorijo zgodbe, v katerih naj bi on dejansko prišel v šolo z orožjem in podobne laži. Ob vsem se počuti zelo slabo, žal mu je, da je risbo sploh narisal in da se je iz tega hecal. Sedaj razume, kako je to videti za odrasle, vendar je bil zanj in za sošolce res samo hec in nič drugega. Ko je risbo narisal, ni razmišljal, da so lahko sploh kake posledice.

5.Učiteljski zbor je po pridobljenem strokovnem mnenju o zrelosti petnajstletnika ocenil, da je v šoli prepovedano kakršnokoli načrtovanje nasilja (že samo pogovarjanje o taki nameri) sem pa spada tudi izdelava načrta ali skice načrta za kakršnokoli izvedbo nasilja. Mld. tožnik je izdelal skico "School shooting" oziroma načrt s takimi podrobnostmi ter poznavanjem vseh delov zgradbe šole, da se ga ne sme obravnavati z lahkotnostjo ali z občutkom, da ne gre za resno stvar. Podrobnosti načrta ustvarjajo upravičen sum, da se je moral s to temo ukvarjati že več časa in ni moglo iti zgolj za hipno izdelavo risbice, skice - načrta napada. S tem je pokazal veliko mero zavzetosti pri risanju načrta (načrtovanju) in hkrati veliko pomanjkanje empatije do drugih. Načrt lahko pomeni veliko grozečo nevarnost ter najtežje posledice za zdravje in življenje vseh oseb, ki se nahajajo v šolskem prostoru, pri risanju takega načrta gre za nevarno in prepovedano dejanje. Za opisano najtežjo kršitev mu je učiteljski zbor izrekel ukrep izključitve iz šole.

6.Mld. tožnik se je zoper izpodbijani sklep pritožil. Svet zavoda je kot organ druge stopnje s sklepom št. 60321-1-63-2024 z dne 29. 3. 2024 njegovo pritožbo zavrnil.

Tožba

7.Mld. tožnik je s tožbo, vloženo 6. 5. 2024, primarno postavil zahtevek na odpravo izpodbijanega sklepa. Pojasnil je, da v času vložitve tožbe ni dijak druge šole ali drugega programa, prav tako (še) ni vpisan v nobeno šolo za šolsko leto 2024/2025. Za primer, da bi bil v času teka postopka sprejet na drugo šolo in vpisan (ponovno) v prvi letnik srednje šole, pa izkazuje pravni interes tudi za ugotovitveno tožbo, kar postavlja kot podredni tožbeni zahtevek. Zaradi nezakonitega sklepa je izgubil štipendijo, pravico do zaključka letnika in se mu v primeru vpisa na drugo šolo ti predmeti ne bodo priznali, letnik bo moral ponavljati. Dodatno mu je nastala nepopravljiva nematerialna škoda, ki jo bo zahteval v povrnitev v pravdnem postopku.

8.Ponovi, da je amaterski načrt narisal pri zadnji uri pouka. Pri tem sta sodelovala sošolec, ki je sedel poleg njega - A. A. in sošolka B. B., ki je sedela pred njim. Ker je šlo za hec med njimi, je pod risbo podpisal A. A., ki se je s tem tudi strinjal, saj je pri tem aktivno sodeloval. Sošolka B. B. ga je zaprosila, da ji risbo fotografira in ji jo pošlje preko telefona. Risbo so v naslednjih dneh videli tudi ostali sošolci, na ta račun so se nekaj časa skupaj še hecali, nato pa je zadeva izzvenela in so na risbo pozabili. Poudarja, da za načrtom "School shooting” ni bilo namena narisanega uresničiti, niti o tem ni razmišljal ali s komerkoli o tem razpravljal, načrta ni izpopolnjeval ali se pripravljal, prav tako nikoli z nikomer ni razpravljal ali načrtoval datuma za napad. Šlo je za (sicer lahkomiseln) najstniški hec med sošolci.

9.Potrdi, da je bila toženka 23. 1. 2024 s strani staršev enega od sošolcev obveščena, da se zoper šolo pripravlja napad. Vodstvo šole je takoj obvestilo organe pregona. Mati sošolke, ki je obvestila šolo, pa je zadevo naznanila tudi medijem. Zatem sta bili k ravnateljici poklicani dve njegovi sošolki in povprašani o zadevi. Jasno sta povedali, da je bila skica narisana oktobra 2023 med poukom, da ni imel nikakršnih namenov, da bi risbo uresničil in da je šlo za hec med sošolci. Da je šlo za hec so potrdili tudi vsi ostali njegovi sošolci, ki so bili klicani na pogovor k ravnateljici. Na dijakinji se je s strani vodstva šole nato vršil pritisk v obliki groženj s policijo in drugimi posledicami zanju, če risbe ne predata, zato je ena od njiju (B. B.) risbo predočila ravnateljici.

10.Toženka je enostransko in arbitrarno postavila pravilo, da je risanje takšnih risb ultimativno prepovedano (ne glede na namen avtorja risbe), zanemarila pa dejstvo, da je mladoletnikom marsikaj smešno, kar odraslim ni. S tem je kršila materialno pravo, saj takšna prepoved v zakonu ali podzakonskih pravilih ter šolskem hišnem redu ne obstaja. Risba "School shooting” ne predstavlja nobene prepovedane dejavnosti iz 5. člena Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (v nadaljevanju Pravilnik). Tudi dikcija 56.a člena ZPSI-1 govori o aktivnem ravnanju ogrožanja v (specialnem) naklepu, ogrožanje mora biti že dokončano in imeti posledice v zunanjem svetu. Niti tega pogoja dogodek izdelave risbe ne izpolnjuje. Risba z imenom "School shooting” je bila ustvarjena kot del razrednega heca med sošolci 24. 10. 2023, ni bila posredovana javnosti, naključno je bila odkrita 23. 1. 2024 s strani starša enega od dijakov, čemur je sledila objava v medijih, s tem pa se je sprožil efekt snežne kepe in je zadeva eskalirala do bizarnih razsežnosti. Kontekst risbe je bil umetno izkrivljen, grožnja in panika pa umetno ustvarjeni s strani šole in zaradi ravnanj ravnateljice šole. Toženka se v izpodbijanem sklepu opira tudi na to, da naj bi iskal orožje, risal ljudi z metkom v čelu, ipd. Vse to ostaja na ravni zatrjevanj. Toženka se ni opredelila niti do tega, da se je s risbami in brskalno zgodovino seznanila, niti teh izjav preverila. Ali to drži ali ne, se iz obrazložitve sklepa ne da preveriti. Vsekakor v šoli ni brskal za orožjem in mu tudi risbe oseb z metkom v čelu niso poznane, zato meni, da je takšna navedba šole povsem izmišljena.

11.V nadaljevanju izpostavlja in obrazloži, zakaj toženka ni ustrezno upoštevala njegovega položaja mladoletnika. Postopka tudi ni vodila v skladu s predpisi. V zvezi z zasliševanjem dijakov ni vodila zapisnika. S tem je kršila 74. člen Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Ravnateljica zapisnika o izjavi dijakov, predvsem pa dveh anonimnih dijakinj, ki naj bi bili za izdajo izpodbijanega sklepa ključni (obremenilni) priči, ni napravila. Kot izhaja iz obrazložitve, je imela ravnateljica z dijakinjama zaseben razgovor, o tem pa je sestavila zgolj "zabeležko”. Z zabeležkami in izjavami dijakov se ni seznanil, prav tako ne z rezultati ankete ali strokovnim mnenjem šolske svetovalne službe.

12.Mld. tožnik ugovarja tudi, da je skladno s 7. členom Pravilnika za uvedbo in vodenje postopka vzgojnega ukrepanja, ter za izrek vzgojnega ukrepa za kršitve, za katere se lahko izreče izključitev iz šole, pristojen ravnatelj in ne učiteljski zbor, zato je v tem podana procesna kršitev. V nadaljevanju še obrazloži kršitve pravice do izjave in kontradiktornega postopka, načela materialne resnice in pravice do enakosti, ki jih očita toženki.

Odgovor na tožbo

13.Toženka je tožbi nasprotovala in predlagala njeno zavrnitev. Izpodbijani sklep je izdala na podlagi 61. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju ZOFVI), v skladu s 56. in 56.a ZPSI-1 ter na podlagi 7. člena Pravilnika. Tožnik je kršitev po 1. alineji prvega odstavka 56.a člena ZPSI-1 storil s tem, ko je nesporno v mesecu oktobru 2023 v šoli narisal načrt napada na toženko, oziroma konkretno na dijake in zaposlene v šoli z eksplozivnimi sredstvi (bombami). Toženka iz previdnosti navaja, da je v drugem odstavku 4. člena ZUS-1 kot pogoj za t. i. kvazi-upravni spor določeno, da je kršitev posledica dejanja organa, s katerim naj bi bilo poseženo v človekove pravice in temeljne svoboščine. Opredelitev spornega dejanja je po tretjem odstavku 30. člena ZUS-1 obvezen sestavni del tovrstne tožbe, mld. tožnik ga sploh ni določno opredelil, zato je treba tožbo v delu podrednega zahtevka zavreči.

14.Dejstvo, da tožnik svoje ravnanje opravičuje s "hecom", ne pomeni, da je nepravilno oz. nepopolno ugotovila dejansko stanje. Nesporno je, da je bila šola s strani staršev opozorjena na kroženje načrta mld. tožnika med učenci, kar pomeni, da so bili starši obveščeni o zadevi s strani dijakov. Tega verjetno ne bi storili, če bi menili, da gre zgolj za medsebojno zabavo. Glede na splošno situacijo in ne tako oddaljene dogodke strelskih napadov po šolah, je morala ukrepati in zadevo resno obravnavati.

15.Glede očitanih procesnih kršitev toženka pojasnjuje, da je postopek vzgojnega delovanja v srednjih šolah urejen v posebnem zakonu, v ZPSI-1, v skladu s katerim se je postopek zoper mld. tožnika tudi vodil. Tožbena navedba, da bi morala toženka postopati v skladu z določbami ZUP je zato nepravilna in neutemeljena. Toženka se ni samovoljno odločila, da je zgolj dejstvo, da je tožnik narisal načrt napada na šolo, razlog za izključitev iz šole. Ob presoji vseh okoliščin, kot so sama vsebina skice, okoliščine, v katerih je skica nastala, negativen odziv staršev in dijakov, je ugotovila, da so v ravnanju mld. tožnika podani elementi kršitve iz 1. alineje prvega odstavka 56.a člena ZPSI-1, ki ima za posledico izključitev iz šole. Šola v okviru svojega vzgojnega ravnanja v danem primeru ne more zanemariti možnih težko popravljivih posledic, ki bi lahko nastale ob uresničitvi takega načrta. Želi, da bi mld. tožnik razumel, da je zelo napačno že razmišljanje v smeri napada na sošolce, učitelje in premoženje. Še huje pa je, ker je izdelal relativno podroben načrt za napad ter iskal, četudi le na papirju, točke, kjer bi bilo mogoče povzročiti največ žrtev.

16.Glede očitka o napačni uporabi materialnega prava toženka navaja, da ni sporno, da je mld. tožnik narisal načrt napada na šolo, ki jo obiskuje in da je to med ostalimi dijaki in njihovimi starši ter zaposlenimi v šoli povzročilo veliko vznemirjenje in stisko. Pojem "ogrožanje" po Slovarju slovenskega knjižnega jezika pomeni "povzročati stanje, ki je nevarno, neugodno za koga" in torej samo po sebi ne pomeni nujno tudi že obstoja fizične posledice v zunanjem svetu. Zato ZPSI-1 v 56.a členu tudi določa, da je kršitev ogrožanje, ki ima ali bi lahko imelo posledice na življenju ali zdravju posameznika. "Hec" mld. tožnika je prav gotovo povzročil stanje, ki je bilo nevarno oziroma neugodno za celotno šolo. Z njegovim ravnanjem se je ukvarjala Policija, ki je še veliko bolj resno kot šola obravnavala tak "hec", glede na to, da je pri njemu doma opravila hišno preiskavo. V zvezi s tožbenimi navedbami o ne-obstoju naklepa mld. tožnika pa toženka izpostavi, da v konkretnem primeru ni vodila kazenskega postopka, temveč je zoper njega vzgojno ukrepala.

Pripravljalna vloga tožnika

17.V obsežni pripravljalni vlogi je tožnik v bistvenem ponovil tožbene navedbe in dodatno utemeljeval svoje argumente za ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega sklepa. Tožbeni zahtevek je popravil tako, da je zdaj s primarnim in edinim tožbenim zahtevkom zahteval, da naj sodišče ugotovi, da je izpodbijani Sklep o vzgojnem ukrepu "Izključitev iz šole" opr. št. 60321-1-63-2024 z dne 29. 2. 2024, nezakonit. Glede pravnega interesa je dodatno navedel, da je ponovno vpisan v prvi letnik drugega izobraževalnega zavoda. Če ne bilo izključitve, bi bil vpisan v višji (...) letnik, prav tako bi obdržal status študenta, štipendijo in vse ostale študentske ugodnosti. Legitimacija za ugotovitveno tožbo je tako tudi v pridobitvi pravnega temelja za uveljavljanje škode. Glede t. i. kvazi-upravnega spora je pojasnil, da ne napada dejanj javne oblasti, ki naj bi posegala v človekove pravice in temeljne svoboščine, temveč posamičen upravni akt in ugotovitev njegove nezakonitosti, zato ne gre za upravni spor v smislu 4. člena ZUS-1.

18.Toženka je na vlogo odgovorila v naroku in v bistvenem ponovila svoje trditve iz odgovora na tožbo.

Dokazni postopek

19.Sodišče je v dokaznem postopku pogledalo in prebralo upravni spis toženke, ki se nanaša na zadevo, v sodnem spisu pa listine mld. tožnika v prilogah A 1 - A 28 ter listine A 37 - A 39 in listine toženke v prilogah B 1 - B 3. Toženka je sicer nasprotovala, da bi sodišče izvedlo dokaz z branjem prispevka z naslovom Krepitev socialnih in državljanskih kompetenc strokovnih delavcev - Paradoks(i) ničelne tolerance izdajatelja Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (priloga A 39). Sodišče meni, da neutemeljeno. Prispevek po vsebini s strokovnega vidika obravnava institut ničelne tolerance, zato ga je po oceni sodišča treba šteti kot vir materialnega prava, na katerega se sklicuje tožnik. Ko pa gre za ugovore, ki se nanašajo na pravilno uporabo materialnega prava, je Vrhovno sodišče že izreklo, da jih je dopustno uveljavljati v upravnem sporu, tudi če ti niso bili predhodno uveljavljeni v upravnem postopku (Sklep X Ips 40/2022 z dne 29. 3. 2022).

20.Sodišče je zavrnilo dokazne predloge tožnika z branjem zapisnikov o zaslišanju prič A. A. (z dne 4. 6. 2024), D. D. (z dne 3. 7. 2024), B. B. (z dne 3. 7. 2024), E. E. (z dne 3. 7. 2024) in F. F. (z dne 4. 6. 2024), obvestil MNZ z dne 14. 6. 2024 in 30. 7. 2024 ter članka z naslovom Izredni nadzor v Policiji z dne 29. 7. 2024 (priloge A 29 - A 36). Gre za nove dokaze, ki v času odločanja na prvi stopnji postopka še niso obstajali in kot taki niso dopustni. Po določbi 52. člena ZUS-1 namreč lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. A nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih tožnik upravičeno ni mogel predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Slednjega kriterija, kot povedano, našteti dokazi ne izpolnjujejo.

21.Zavrnilo je tudi dokazne predloge tožnika za njegovo zaslišanje, zaslišanje njegove matere G. G., ravnateljice toženke1 in tožnikovih sošolcev A. A., D. D., B. B., E. E. in F. F. Kot bo obrazložilo v nadaljevanju, je bilo treba tožbi ugoditi že zaradi nepravilne uporabe materialnega prava.

Presoja sodišča

22.Tožba je utemeljena.

23.Po določbi tretjega odstavka 56. člena ZPSI-1 izključitev iz šole predstavlja vzgojni ukrep. V skladu s 7. alinejo drugega odstavka 61. člena ZOFVI o vzgojnih ukrepih odloča učiteljski zbor.

24.Mld. tožnik se sklicuje na 7. člen Pravilnika in meni, da bi morala o njegovi izključitvi iz šole odločiti ravnateljica. Sodišče ugotavlja, da je glede tega drugi odstavek 7. člena Pravilnika2, ki določa pristojnost ravnatelja za izrek vzgojnega ukrepa izključitve iz šole, v direktnem nasprotju s 7. alinejo drugega odstavka 61. člena ZOFVI, ki je krovni zakon za šolstvo in, ki tako pristojnost podeljuje učiteljskemu zboru.

25.Iz 125. člena Ustave RS3 po nasprotnem razlogovanju izhaja, da sodniki pri opravljanju sodniške funkcije niso vezani na podzakonske predpise. Če sodnik meni, da podzakonski akt, ki bi ga moral pri sojenju uporabiti, ni v skladu z ustavo ali z zakonom, ga ne sme uporabiti (t. i. exceptio illegalis). Ob povedanem sodišče Pravilnika zaradi neskladnosti z ZOFVI, ne sme uporabiti. Tako glede pristojnosti velja, kar določa ZOFVI in ne, kar je zapisano v Pravilniku.

26.V konkretnem postopku je tako pravilno o vzgojnem ukrepu odločil učiteljski zbor, kar je razvidno tudi iz izpodbijanega sklepa (na prvi strani sklepa je naveden učiteljski zbor, na zadnji pa je za učiteljski zbor (kot kolektivni organ) sklep podpisala ravnateljica). Očitek procesne kršitve o nepristojnosti učiteljskega zbora za odločanje o izključitvi dijaka iz šole, tako ni utemeljen.

27.Neutemeljeno je tudi opozarjanje toženke ("iz previdnosti", kot zapiše), da bi v konkretni zadevi šlo za t. i. kvazi-upravni spor in da bi bilo treba tožbo v delu sprva podrednega, sedaj pa edinega tožbenega zahtevka zato zavreči. Mld. tožnik pravilno izpostavlja, da je vložil izpodbojno tožbo po 2. členu ZUS-1 (napada posamičen dokončni upravni akt, s katerim je bilo odločeno o njegovi pravici do obiskovanja srednje šole). V skladu z 2. alinejo prvega odstavka 33. člena ZUS-1 pa je, glede na to, da je bil akt že izvršen, postavil temu ustrezen zahtevek na ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v njegove pravice ali pravne koristi (ugotovitvena tožba). Utemeljil je tudi svoj pravni interes (zatrjuje materialno in nematerialno škodo4, ki jo bo uveljavljal, če bo tožbi ugodeno). Podlage, da bi sodišče tožbo zavrglo, zato ni.

28.Po oceni sodišča mld. tožnik na toženko upravičeno naslavlja argument nepravilne uporabe materialnega prava. Podlago vsakega vzgojnega ukrepa mora predstavljati kršitev, ki jo dijak stori v času šolskih obveznosti (drugi odstavek 56. člena ZPSI-1). Po določbi četrtega odstavka 56. člena ZPSI-1 se izključitev iz šole lahko izreče za najtežje kršitve, določene v 56.a členu tega zakona. Nabor teh je taksativno naštet, kar pomeni, da zunaj navedenih kršitev izključitev dijaka iz šole ni dopustna. Zakon našteva naslednje (prvi odstavek 56.a člena ZPSI-1):

-ogrožanje svojega življenja ali zdravja oziroma življenja ali zdravja drugih, ki ima ali bi lahko imelo za posledico težjo telesno poškodbo oziroma težje duševne motnje,

-namerno uničenje oziroma poškodovanje šolskega ali drugega premoženja, s katerim je povzročena večja materialna škoda,

-vdor v varovani podatkovni sistem, s katerim je bila povzročena škoda ali pridobljena korist,

-uničenje ali ponarejanje šolske dokumentacije,

-posedovanje predmetov oziroma sredstev, ki ogrožajo varnost, življenje in zdravje ljudi ali varnost premoženja,

-posedovanje, ponujanje ali prodajanje prepovedanih drog,

-posedovanje, ponujanje ali prodajanje alkohola,

-prisotnost pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog oziroma uživanje alkohola ali prepovedanih drog,

-neopravičene odsotnosti od pouka, ki znašajo 35 ur v šolskem letu. Poleg tega se lahko dijaka izključi iz šole za četrti oziroma za vsak nadaljnji izrečeni ukor v posameznem šolskem letu (drugi odstavek 56.a člena ZPSI-1).

29.Toženka mld. tožniku v izpodbijanem sklepu očita, da je narisal nesprejemljivo skico oz. načrt strelskega napada. Pove, da podrobnosti načrta ustvarjajo upravičen sum, da se je moral s to temo ukvarjati že dalj časa in ni moglo iti zgolj za hipno izdelavo risbice in da je pokazal veliko mero zavzetosti pri risanju načrta (načrtovanju) in hkrati veliko pomanjkanje empatije do drugih. Drugih dejanj oz. aktivnosti, izkazanih motivov, da bo načrt tudi uresničil, mu v povezavi s skico ne očita. Pri tem med strankama ni sporno:

-da je mld. tožnik v oktobru 2023 v družbi sošolcev narisal skico "School shooting", s prerezom šole in podrobnostmi glede števila žrtev in kraja namestitve bomb, ki jih je označil tudi na posebni legendi na skici;

-da je mld. tožnik skico na prošnjo sošolke B. B. fotografiral in jo poslal (le) na njen telefon;

-da se do 23. januarja 2024, torej tri mesece po nastanku skice, s tem v povezavi ni nič dogajalo;

-da je 23. januarja 2024 mati ene od sošolk mld. tožnika obvestila ravnateljico o domnevnem načrtu napada na šolo in zatem medije, kar je imelo za posledico uvedbo postopka zoper tožnika na šoli, obvestitev organov pregona in medijsko poročanje.

30.Ni dvoma, da je šola v prvi fazi, ko je sprejela vse preventivne ukrepe, kot bi šlo za resno grožnjo, ravnala pravilno in odgovorno. A v nadaljevanju bi morala upoštevati zgoraj ugotovljene okoliščine. Iz teh po oceni sodišča ni mogoče podpreti sklepa toženke, da načrt oz. skica (pa čeprav še tako neprimerna) lahko pomeni veliko grozečo nevarnost ter najtežje posledice za zdravje in življenje vseh oseb, ki se nahajajo v šolskem prostoru in da pri risanju takega načrta gre za nevarno in prepovedano dejanje. Toženka zapiše "veliko grozečo nevarnost", kar tudi ni točno, saj citirana alineja 56.a člena ZPSI-1 govori o "ogrožanju svojega življenja ali zdravja oziroma življenja ali zdravja drugih". Ogrožanje tožnikovega življenja ali zdravja oziroma življenja ali zdravja drugih bi držalo, če bi tožnik razen tega, da je skico narisal, izvedel še kakšno drugo aktivnost, iz katere bi šlo razbrati resno namero, da bo strelski napad tudi uresničil oz. škodoval dijakom in zaposlenim v šoli. A kaj takega niti iz dokumentacije v upravnem spisu niti iz izpodbijanega sklepa ni razvidno.

31.Mld. tožnik je skico na prošnjo sošolke poslal izrecno le tej, nikomur drugemu, ni je torej dal sam v obtok, nikomur z njo ni grozil, nobenega podatka ni, da bi izvajal karkoli, da bi načrt res uresničil, po treh mesecih se je skica pojavila s strani tretjih oseb. Zgolj narisati skico napada (ali risati orožje, kar toženka tudi izpostavlja) še ne more povzročiti "ogrožanje svojega življenja ali zdravja oziroma življenja ali zdravja drugih, ki ima ali bi lahko imelo za posledico težjo telesno poškodbo oziroma težje duševne motnje ". Niti okoliščina, da se je tožnik moral s to temo ukvarjati že dalj časa, da je pokazal veliko mero zavzetosti pri risanju načrta in veliko pomanjkanje empatije do drugih. Kot povedano, za zapolnitev norme "ogrožanje svojega življenja ali zdravja oziroma življenja ali zdravja drugih", je treba kaj več. Take tožnikove aktivnosti pa niso v ničemer izkazane. ZPSI-1 risanja neustreznih vsebin tudi ne opredeljuje kot kršitev.

32.Ker dejanje, ki ga je storil mld. tožnik, ne predstavlja kršitve iz 1. alineje prvega odstavka 56.a člena ZPSI-1, toženka ni imela podlage za izrek vzgojnega ukrepa izključitve mld. tožnika iz šole in te zakonske določbe, v povezavi s 56. členom ZPSI-1, ni pravilno uporabila. To je po 4. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1 razlog, da sodišče izpodbijani upravni akt odpravi. Ker je tožnik vložil ugotovitveno tožbo, je sodišče na podlagi drugega odstavka 64. člena ZUS-1 zato le ugotovilo nezakonitost izpodbijanega sklepa.

33.Že kršitev materialnega prava je sodišču narekovala ugoditev tožbenemu zahtevku, zato se do ostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo.

Stroški

34.Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem se, če je sodišče tožbi ugodilo in v upravnem sporu ugotovilo nezakonitost izpodbijanega akta, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu, prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Zadeva je bila rešena na glavni obravnavi, mld. tožnik je v postopku imel pooblaščenko, ki je odvetnica, zato se mu priznajo stroški v višini 385,00 EUR (četrti odstavek 3. člena navedenega pravilnika)5. Prisojeni znesek stroškov mora toženka mld. tožniku povrniti v roku 15 dni od prejema te sodbe (313. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Od poteka tako določenega roka za izpolnitev obveznosti dalje, tečejo od tega zneska tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

------------------------------- 1 Tožnik je sicer predlagal le lastno zaslišanje, a tak dokazni predlog po vsebini predstavlja predlog za zaslišanje (vseh) strank, torej tudi zakonite zastopnice toženke. Zakon o pravdnem postopku, ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, namreč v 257. členu pozna le dokaz z zaslišanjem strank. 2 Ta se glasi: Za uvedbo in vodenje postopka vzgojnega ukrepanja ter izrek vzgojnega ukrepa za kršitve, za katere se lahko izreče izključitev iz šole, je pristojen ravnatelj, za kršitve, določene s tem pravilnikom, pa razrednik. 3 Ta se glasi: Sodniki so pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni. Vezani so na ustavo in zakon. 4 Toženka tožnikovih navedb o materialni in nematerialni škodi sploh ni prerekala. 5 Pooblaščenka stroškov DDV ni priglasila.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (2006) - ZPSI-1 - člen 56, 56a, 56a/1, 56a/2, 56/2, 56/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.