Jedro

Za začetek teka roka je pomembno, kdaj bi stranka lahko zatrjevala nova dejstva in predlagala nova dokazila, ne pa kdaj je ta nova dokazila pridobila, da bi jih predložila sodišču. Tarifna številka 3220 ZOdvT se nanaša na postopek z rednim pravnim sredstvom, ki v konkretnem primeru, v katerem se obravnava izredno pravno sredstvo, ni uporabljiva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se prvostopenjska sodba v izpodbijani II., IV., V., VI. in VII. točki izreka potrdi.

II. Zahtevek tožeče stranke za povrnitev njenih stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog tožeče stranke za obnovo postopka zavrže. 2. Proti temu sklepu se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Uveljavljala je pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik opozarja, da sta na strani tožeče stranke udeležena dva samostojna pravna subjekta. Sodišču prve stopnje očita kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), češ da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih glede prve tožnice G. M. Drži, da sta bila predlagatelja obnove postopka formalno oba tožnika, ki sta uveljavljala obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP. Vendar se je predlog za obnovo postopka vsebinsko nanašal le na drugega tožnika D. M., katerega tožbeni zahtevek je bil v tem sporu pravnomočno zavrnjen(1). Konkretno glede prve tožnice, katere tožba je bila pravnomočno zavržena, pa predlog ni vseboval popolnoma nobenih okoliščin, iz katerih bi izhajala možnost doseči zanjo ugodnejšo odločitev(2). Predlog glede prve tožnice torej ni izpolnjeval niti formalnih predpostavk, ki jih zahteva uveljavljanje obnovitvenega razloga iz 10. točke 394. člena ZPP. Zato predlog v delu, ki se nanaša na prvo tožnico, ni bil dopusten. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlog za obnovo v celoti zavrglo (prvi odstavek 398. člena ZPP), pa četudi teh razlogov glede prve tožnice ni posebej utemeljevalo.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo tudi, da je bil predlog za obnovo postopka z dne 15. 6. 2013 vložen po poteku 30 dnevnega subjektivnega roka, torej prepozno. Rok za vložitev predloga za obnovo postopka v primeru iz 10. točke 394. člena ZPP začne teči od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila (6. točka 396. člena ZPP). Tožeča stranka je zatrjevala, da je drugi tožnik pridobil možnost uporabiti nov dokaz, to je sklep o zavrženju ovadbe v postopku Kt (1) 5174/2008 z dne 3. 11. 2010, s prejemom tega sklepa 22. 5. 2013. Vendar je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bil tožnik z zatrjevanim novim dejstvom seznanjen že januarja 2013, ko je od Okrožnega državnega tožilstva prejel sporočilo, da je bila kazenska ovadba zoper njega zavržena. Ne drži torej pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik za obnovitveni razlog izvedel točno 17. 1. 2013. Kaj takega iz izpodbijanega sklepa ne izhaja.

6. Enotno stališče tako teorije kot sodne prakse(3) je, da je za začetek teka roka pomembno, kdaj bi stranka lahko zatrjevala nova dejstva in predlagala nova dokazila, ne pa kdaj je ta nova dokazila pridobila, da bi jih predložila sodišču. Zato pritožnik z navedbami, da je tožnik pridobil možnost uporabe novih dokazov šele z vročitvijo sklepa o zavrženju kazenske ovadbe, ne more uspeti. Ker je za to dejstvo izvedel že januarja 2013, bi se ob primerni skrbnosti z vsebino te odločitve lahko seznanil takoj. Zato ni pomembno, kdaj je tožnik prosil Okrožno državno tožilstvo, naj mu vroči sklep o zavrženju ovadbe niti, kdaj je ta sklep prejel. 7. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 366. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP), je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

O pritožbi zoper dopolnilni sklep z dne 16. 4. 2014

8. Z izpodbijanim dopolnilnim sklepom je sodišče prve stopnje sklep V Pg 2283/2008 z dne 13. 3. 2014 dopolnilo z novim odstavkom, ki se glasi: „Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 1.273,38 EUR stroškov tega postopka v 15 dneh, po poteku tega roka pa z zamudnimi obrestmi v višini zakonske obrestne mere.“

9. Proti temu sklepu se je pravočasno pritožila tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

10. Pritožba ni utemeljena.

11. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom skladno s tarifno številko 3302 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) toženi stranki priznalo nagrado za postopek o predlogu za obnovo postopka. Pritožnikovo stališče, da bi sodišče prve stopnje lahko ob pravilni uporabi zakona priznalo le stroške v višini 50 EUR, ni utemeljeno. Tarifna številka 3220 ZOdvT, na katero se sklicuje pritožnik, se namreč nanaša na postopek z rednim pravnim sredstvom, ki v konkretnem primeru, v katerem se obravnava izredno pravno sredstvo, ni uporabljiva.

12. Ker pritožbeni razlog ni utemeljen, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 366. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP), je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijani dopolnilni sklep o stroških potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

(1) Glej predvsem točko (1.1) in (2.1) predloga za obnovo postopka z dne 15. 6. 2103, v katerih tožeča stranka povzema in podaja trditve le glede odločitve sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka.

(2) Prim. Ude v: Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list RS, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 585 in 587. (3) Glej Ude, prav tam, str. 596 ter sklepa Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 560/2007 in II Ips 421/2001.