Jedro

Sodišče druge stopnje pri uradnem preizkusu pravilne uporabe materialnega prava sicer ugotavlja, da je točka I izreka izpodbijanega sklepa materialno napačna, ker izhaja iz zmotnega stališča, da lahko imata bivša izvenzakonska partnerja na posameznih stvareh, ki spadajo v skupno premoženje, različne deleže. To ne drži. Celovitost presoje vseh razmer in različnih oblik prispevkov zakoncev oziroma izvenzakonskih partnerjev zahteva, da se enotno obravnava celotno skupno premoženje in da se določijo enotni deleži na vseh predmetih skupnega premoženja. To pomeni, da v slovenskem pravnem redu velja enoten režim skupnega premoženja ter njegovi posamezni deli nimajo lastne pravne eksistence, prav tako velikost posebnega vložka v skupno premoženje (kot v primeru zatrjevanja nasprotne udeleženke glede vložka v nepremičnino parc. št. 757/1 k.o. ...) ne more biti razlog za odstop od enotnega obravnavanja skupnega premoženja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I izreka odločilo, da se nasprotno udeleženko napoti na pravdo zoper predlagatelja zaradi ugotovitve, da v skupno premoženje spadajo določene premičnine in vlaganja v nepremičnine na parc. št. 757/1 in 757/2, obe k.o. ..., kjer je njen solastni delež večji od ene polovice (1/2) ter da ima na parcelah št. 732/1, 732/2, 731, 348/1, 613, 614, 617/1 in 617/2, vse k.o. ..., večji solastni delež od ene polovice (1/2), s tem da v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa vloži ustrezno tožbo zoper predlagatelja. V točki II izreka je prekinilo nepravdni postopek in v točki III izreka odločilo, da če na pravdo napotena stranka ne bo ravnala po tem sklepu in v danem roku pravde ne bo sprožila in o tem obvestila sodišča, bo sodišče s postopkom nadaljevalo in ga dokončalo ne glede na zahtevek, zaradi katerega jo je napotilo na pravdo.

2.Zoper odločitev sodišča prve stopnje se je zaradi "zmotne uporabe določb Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1)" pravočasno pritožil predlagatelj. Navedel je, da sodišče prve stopnje nasprotne udeleženke ne bi smelo napotiti na pravdo glede premičnega premoženja (treh konj, motornega vozila in prikolice za konje), saj slednje nima nobene vrednosti. Pravda na ugotovitev, da premičnine sodijo v skupno premoženje pa ni potrebna, ker je predlagatelj to dejstvo priznal. Poleg tega bi morala nasprotna udeleženka delitev premičnin v okviru skupnega premoženja uveljavljati z vložitvijo ustreznega nasprotnega predloga, česar ni storila, prav tako v odgovoru na predlog ni navedla, kakšni so deleži obeh udeležencev na tem skupnem premoženju. Sodišče prve stopnje je ravnalo zmotno, ko je nasprotno udeleženko napotilo na pravdo tudi glede vlaganja v nepremičnine na parc. št. 757/1 in 757/2, obe k.o. ..., kjer sedaj ni jasno, ali je nasprotna udeleženka napotena na pravdo, da vloži tožbo, da navedena vlaganja sodijo v skupno premoženje, ali pa je napotena na pravdo glede večjega solastnega deleža na teh vlaganjih. V tej zvezi je še navedel, da iz predloga izhajajo skupna vlaganja v nepremičnino na parc. št. 757/2 v višini 22.000,00 EUR, medtem ko nasprotna udeleženka vlaganj v nepremičnino na parc. 757/1 ne opiše, niti ni jasno za kakšna vlaganja gre, ker na navedeni nepremičnini ni stavb. Sodišče prve stopnje je ravnalo napačno, ko je nasprotno udeleženko napotilo na pravdo kjer naj dokaže, da je njen solastni delež na skupnem premoženju večji od 1/2, saj bi slednja morala navesti, kakšen naj bi bil njen večji delež. Pritožbenemu sodišču je zato predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, pritožbenih stroškov pa ni priglasil.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V skladu s 350. členom v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom ZNP-1 preizkusi pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5.Pregled zadeve pokaže, da sta udeleženca bivša izvenzakonska partnerja, da je predlagatelj vložil predlog za delitev skupnega premoženja in da je med udeležencema spor o obsegu skupnega premoženja (kaj vse spada v skupno premoženje) ter o velikosti deležev na skupnem premoženju. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo nepravdni postopek in na pot pravde napotilo nasprotno udeleženko.

6.Odločitev prvostopenjskega sodišča je pravilna. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je treba prekiniti postopek za delitev skupnega premoženja, če je med udeleženci spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev; v takem primeru jih sodišče napoti na pravdo po 9. členu ZNP-1 (tretji odstavek 155. člena ZNP). Sodišče napoti na pravdo tistega udeleženca, katerega pravica je manj verjetna (9. člen ZNP-1). V obravnavani zadevi je nasprotna udeleženka zatrjevala, da v skupno premoženje spadajo tudi določene premičnine in vlaganja v nepremičnino, ki s predlogom niso zajeta, in da je njen delež večji od zakonsko domnevane 1/2, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je prekinilo nepravdni postopek in na pot pravde napotilo nasprotno udeleženko, katere pravico je štelo za manj verjetno, ker je zatrjevala večji obseg skupnega premoženja, kot izhaja iz predloga, in ker je zatrjevala več kot polovični delež na skupnem premoženju, ki se sicer na podlagi zakona domneva.

7.Predlagatelj v pritožbi navaja, da bi morala nasprotna udeleženka vložiti nasprotni predlog, da bi bili izpolnjeni pogoji za prekinitev postopka. To ne drži. Za prekinitev postopka po tretjem odstavku 155. člena ZNP zadošča, da nasprotna udeleženka v odgovoru na predlog obsegu skupnega premoženja oziroma višini deležev na skupnem premoženju nasprotuje, kar se je v obravnavani zadevi tudi zgodilo, vložitev nasprotnega predloga ali konkretizirana navedba višjega deleža na skupnem premoženju pa nista ni potrebna.

8.Sodišče druge stopnje pri uradnem preizkusu pravilne uporabe materialnega prava sicer ugotavlja, da je točka I izreka izpodbijanega sklepa materialno napačna, ker izhaja iz zmotnega stališča, da lahko imata bivša izvenzakonska partnerja na posameznih stvareh, ki spadajo v skupno premoženje, različne deleže. To ne drži. Celovitost presoje vseh razmer in različnih oblik prispevkov zakoncev oziroma izvenzakonskih partnerjev zahteva, da se enotno obravnava celotno skupno premoženje in da se določijo enotni deleži na vseh predmetih skupnega premoženja. To pomeni, da v slovenskem pravnem redu velja enoten režim skupnega premoženja ter njegovi posamezni deli nimajo lastne pravne eksistence, prav tako velikost posebnega vložka v skupno premoženje (kot v primeru zatrjevanja nasprotne udeleženke glede vložka v nepremičnino parc. št. 757/1 k.o. ...) ne more biti razlog za odstop od enotnega obravnavanja skupnega premoženja. Vendar pritožba kljub zmotnemu materialnopravnemu stališču sodišča prve stopnje ne more biti uspešna, saj v skladu s stališči ustaljene sodne prakse stranka ni vezana na napotitveni sklep glede vložitve tožbe za ureditev spornega razmerja; sklep o napotitvi na pravdo veže udeležence le glede vprašanja, kdo je tisti, ki mora tožiti, nikakor pa ne glede oblikovanja tožbenega zahtevka, tožeča stranka je namreč tista, ki nosi breme pravilnega oblikovanja tožbenega zahtevka.

9.Po pojasnjenem, in ker tudi niso podane kršitve določb postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

10.Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih predlagatelj ni priglasil.

-------------------------------

1VSRS sodba II Ips 939/2008 z dne 26.11.2009, VSRS sodba II Ips 424/2011 z dne 12.09.2013, I. Ščernjavič in J. Hudej v: Skupno premoženje zakoncev - analiza novejše sodne prakse s komentarjem, Revija Odvetnik št. 4/2015 z dne 1. 10. 2015.

2VSL sklep II Cp 3876/2009 z dne 21.04.2010, VSL sklep II Cp 898/2021 z dne 26.07.2021.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 9, 155, 155/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.