Jedro

V postopkih javnega naročanja je šteti, da je obličnost z zakonom določena „le“ ad probationem, kar pomeni, da je njen namen olajšati strankam dokazovanje obstoja pogodbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Toženca morata v 15 dneh od vročitve te odločbe nerazdelno povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 1.023,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Tožeča stranka s tožbenim zahtevkom vtožuje plačilo izvedenih in neplačanih del po Gradbeni pogodbi št. ... z dne 3. 8. 2004 v višini 39.349,00 EUR ter plačilo dodatnih del (ureditev odplinjakov oziroma sanacija) na stari deponiji ... v višini 36.645,82 EUR.

2. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sta toženca dolžna tožeči stranki nerazdelno plačati 75.994,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 77/2012 z dne 12. 2. 2013 na predlog tožene stranke dopustilo revizijo glede vprašanja: „Ali določila ZJN-1, ki ureja postopek oddaje javnih naročil, vplivajo na veljavnost pogodbe v konkretnem primeru?“

5. Na podlagi navedenega sklepa je zoper sodbo sodišča druge stopnje tožena stranka vložila revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava (3. točka prvega odstavka 370. člena ZPP). Skladno z dopuščenim vprašanjem je revizijsko sporna odločitev o plačilu dodatnih del v višini 36.645,82 EUR. Revidentka Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi ter sodbi sodišča druge in prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne; podredno pa, da zadevo vrne sodišču druge oziroma prve stopnje v novo sojenje.

6. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki je v odgovoru predlagala njeno zavrnitev.

Relevantno dejansko stanje

7. Tožeča stranka je izvedla dela na stari deponiji (ureditev odplinjakov). Dela niso bila predmet Gradbene pogodbe št. ... z dne 3. 8. 2004 (v nadaljevanju Pogodba).

8. Stranki za dodatna dela nista sklenili pisne pogodbe, pač pa je bil sklenjen ustni dogovor skladno z naročilom nadzornega organa. Ta je prevzem del po Pogodbi vezal na opravo dodatnih del. Razlogi za zavrnitev revizije

9. Tožena stranka skladno z dopuščenim vprašanjem v reviziji kot bistveno izpostavlja zmotnost ugotovitve o obstoju (veljavnega) ustnega dogovora o opravi dodatnih del med pravdnimi strankami. Zatrjuje, da nadzorni organ ni imel pooblastila za sklepanje takšnega dogovora; poleg tega pa bi stranki skladno z določbami Zakona o javnih naročilih(1) (pred tem in v nadaljevanju ZJN-1) pred izvedbo dodatnih del po predhodno izvedenem postopku pogajanj brez predhodne objave morali skleniti pisno pogodbo.

10. Vrhovno sodišče ob odločanju o dopuščeni reviziji preizkusi izpodbijano sodbo le glede tistih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena ZPP), ter v mejah razlogov, ki so navedeni v reviziji (prvi odstavek 371. člena ZPP). Zato se ni ukvarjalo s problemom, izpostavljenim v reviziji, ali je nadzorni organ pridobil (veljavno) pooblastilo za naročilo dodatnih del, niti z revizijskimi zatrjevanji o ničnosti pogodbe zaradi zatrjevanega neupoštevanja določb 20., 84., 89. in 97. člena ZJN-1 (o čemer so bila dejstva v tem postopku prvič navedena šele v reviziji in že zato to vprašanje ni moglo biti zajeto v dopuščenem vprašanju).

11. Na revizijo je moralo odgovoriti le v delu, v katerem se sklicuje na izostanek obličnosti pri sklepanju dogovora/pogodbe o izvedbi dodatnih del. Kot je Vrhovno sodišče že pojasnilo v odločbi III Ips 36/2013 z dne 7. 10. 2014, je tudi v postopkih javnega naročanja določbo o obličnosti (pisnosti) pogodbe o oddaji javnega naročila (3. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1) treba razlagati enako kot določbo 50. člena Zakona o javnih financah (ZJF) in zato šteti, da je obličnost z zakonom določena „le“ ad probationem, kar pomeni, da je njen namen olajšati strankam dokazovanje obstoja pogodbe. Obličnost pogodbe tako ni predpisana kot pogoj za njeno veljavnost, kar pomeni, da je bila ustna pogodba o naročilu dodatnih del veljavno sklenjena in zato zavezuje obe stranki te pogodbe.

12. Po obrazloženem se je pokazalo, da razlog zmotne uporabe materialnega prava, zaradi katerega je bila revizija vložena, ni podan. Revizijsko sodišče je zato revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških revizijskega postopka

13. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Toženca z revizijo nista uspela, zato sama krijeta svoje revizijske stroške in morata tožeči stranki nerazdelno povrniti njene stroške revizijskega postopka (tretji odstavek 161. člena ZPP). Vrhovno sodišče je tožeči stranki skladno z Odvetniško tarifo (Ur. l. št. 67/2003 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami) priznalo priglašeno nagrado za odgovor na revizijo v višini 826,20 EUR in materialne stroške v višini 12,85 EUR, oboje povečano za 22-odstotni davek na dodano vrednost. .

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 39/2000, 102/2000 - popr., 30/2001 - ZTel-1, 33/2003, 2/2004, 2/2004 - ZPNNVSM