Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Up-305/04

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Up-305/04 - 5

16. 11. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 26. oktobra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1312/2002 z dne 26. 3. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo Upravnega sodišča o zavrnitvi pritožnikove tožbe zoper odločitev upravnih organov, da gre v obravnavanem denacionalizacijskem postopku za denacionalizacijo kmetijskega in ne stavbnega zemljišča.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi sodišču očita, da ni upoštevalo listinskih dokazov, iz katerih naj bi bilo razvidno, da je bilo zemljišče v času podržavljenja stavbno zemljišče (sklicuje se na odločbo OLO Ljubljana št. 07/8-A00- 78/2-61 z dne 15. 11. 1961), in da ni upoštevalo dejstva, da je bila odločba o arondaciji izdana, ko je bila "kurja farma že skoraj dokončana". Izpodbijana sodba naj bi zato temeljila na "izmišljenih podatkih"; z njo pa naj bi bila v celoti kršena Ustava in Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. - v nadaljevanju ZDen). Ustavnemu sodišču predlaga, naj ustavni pritožbi ugodi in odloči, da mu pripada odškodnina za podržavljeno stavbno zemljišče.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

4.Pritožnik sicer ne navaja izrecno, katere človekove pravice in temeljne svoboščine naj bi mu bile kršene. Z navedbami, da izpodbijana sodba temelji na izmišljenih podatkih, pa po vsebini zatrjuje, da je odločitev sodišča samovoljna oziroma arbitrarna, kar bi lahko pomenilo kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Vendar je ta očitek neutemeljen.

5.Iz izpodbijane sodbe Vrhovnega sodišča je razvidno, da je že Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pojasnilo, da so bila na podlagi Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ, št. 43/59 in nasl.), ki je bil podlaga za izdajo arondacijske odločbe, lahko podržavljena le kmetijska zemljišča. Glede na to in ker iz katastrskih podatkov ter iz navedbe v arondacijski odločbi izhaja, da je šlo za kmetijska zemljišča, drugačen status zemljišč ob podržavljenju ni bil izkazan.

Ugovor pritožnika, da je šlo za stavbna zemljišča, ki ga je v upravnem postopku in v upravnem sporu utemeljeval z odločbo OLO Kamnik z dne 22. 11. 1962, pa je sodišče obrazloženo zavrnilo. Med drugim je Vrhovno sodišče navedlo, da ta odločba parcelnih številk niti ne navaja. Iz odločbe št. 351-353/62- 4/8, ki je bila izdana tega dne in ki jo je pritožnik ustavni pritožbi priložil, pa ne izhaja, da bi bila navedena ugotovitev Vrhovnega sodišča samovoljna.

6.Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je razvidno tudi, da je Vrhovno sodišče sklicevanje pritožnika na nekatere druge odločbe ocenilo kot nedovoljeno pritožbeno novoto v smislu 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - ZUS). Po tej določbi sme namreč pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in dokaze le, če izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku pred Upravnim sodiščem. Pritožnik v ustavni pritožbi ne izpodbija navedene ocene Vrhovnega sodišča, niti ne navaja, da bi v upravnem postopku ali v tožbi drugačen status zemljišča utemeljeval z odločbo z dne 15. 11. 1961. Zgolj dejstvo, da se pritožnik ne strinja z izpodbijano odločitvijo in da procesno pravo razume drugače od sodišča, pa ne zadošča za sklep o kršitvi katerekoli človekove pravice in temeljne svoboščine.

7.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia