Jedro

Zakon o denacionalizaciji predpisuje v poglavju o odškodnini za podržavljeno premoženje, da se vrednost takšnega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. Smisel te zakonske določbe je v tem, da se, gledano v povezavi s to zadevo, upošteva stanje zemljišč ob podržavljenju - daritvi, se pravi, njihova katastrska kultura, katastrski razred in katastrski okraj, to pa oceni s cenami, ki veljajo sedaj za takšno zemljišče - iste kulture, razreda in katastrskega okraja kot ob podržavljenju.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sklep sodišča druge stopnje tako spremeni, da se pritožbi tretje nasprotne udeleženke ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu v izreku pod 2. tako spremeni, da se znesek 19.002,39 DEM nadomesti z zneskom 1.869,29 DEM.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v nepravdnem postopku zaradi denacionalizacije s sklepom med drugim odločilo, da se v korist upravičenca dr. J. G. za parc. št. 2373/2, 2411 in 2373/3 - vse k.o... določi odškodnina v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada d.d. v višini 19.002,39 DEM in da se ta odškodnina izplača v takšni obliki. Pri tem se je oprlo na izvedensko mnenje, zoper katerega tretja nasprotna udeleženka ni imela opredeljenih pomislekov, in na prvi odstavek 44. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list št. 27/91-I s spremembami in dopolnitvami do št. 65/98 - ZDen).

Proti temu sklepu, in sicer proti višini odškodnine v obliki obveznic, je vložila pritožbo tretja nasprotna udeleženka. Pritožbeno sodišče je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep, pri čemer je zavzelo stališče, da ni pomembna vrednost nepremičnine ob času podržavljenja, marveč le njeno takratno stanje.

Proti temu sklepu pritožbenega sodišča je vložila revizijo tretja nasprotna udeleženka. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, naj se reviziji ugodi tako, da upravičencu pripada odškodnina v obliki obveznic v ocenjeni vrednosti 1.869,29 DEM. Trdi, da je treba razumeti določbo prvega odstavka 44. člena ZDen, tako da je sedanja vrednost premoženja le na sedanje denarne razmere preračunana vrednost glede na stanje stvari ob podržavljenju. Vrednost kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, se v postopku denacionalizacije določi glede na katastrsko kulturo, katastrski razred in katastrski okraj po stanju ob podržavljenju, podržavljena pa so bila kmetijska zemljišča. Predlagatelj ter prva in druga nasprotna udeleženka na revizijo niso odgovorili, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Zakon o denacionalizaciji predpisuje v poglavju o odškodnini za podržavljeno premoženje, da se vrednost takšnega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti (prvi odstavek 44. člena). Smisel te zakonske določbe je v tem, da se, gledano v povezavi s to zadevo, upošteva stanje zemljišč ob podržavljenju - daritvi, se pravi, njihova katastrska kultura, katastrski razred in katastrski okraj, to pa oceni s cenami, ki veljajo sedaj za takšno zemljišče - iste kulture, razreda in katastrskega okraja kot ob podržavljenju. Način takšnega ugotavljanja vrednosti je urejen kot obvezen v podzakonskih aktih, in sicer v Navodilu o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (Uradni list RS št. 23/92 in 26/00 - navodilo) in Odloku o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (Uradni list RS št. 16/92 in 21/92 - odlok). Tako določa navodilo v prvem odstavku 9. člena, da se vrednost kmetijskih zemljišč, gozdov in trajnih nasadov ugotovi po predpisu, izdanem na podlagi tretjega odstavka 44. člena ZDen, kar pomeni na podlagi odloka (njegovo uvodno zakonsko podlago). Vrednost zemljišč se izračuna tako, da se njihova površina v m2 pomnoži s količnikom za zemljišče po katastrskih okrajih, razredih in kulturah in z izhodiščno vrednostjo zemljišča (3. člen odloka), slednja pa je določena v višini 3,94 DEM/m2 (4. člen odloka). Po teh merilih in na podlagi katastrskih podatkov je izvedenka tudi izračunala vrednost zemljišča, po stanju ob podržavljenju, na 1.869,29 DEM.

Ni zakonske podlage za to, da bi se upoštevalo sedanje stanje nepremičnin, saj predlagatelj ni zatrjeval, da bi bila ob podržavljenju zemljišča opredeljena po planih stanovanjske in komunalne graditve kot gradbena ali da je to takrat določal kakšen drug predpis. Le če bi šlo za takšen primer, bi bilo mogoče upoštevati sedanjo naravo zemljišč.

Sodišče prve stopnje je tako nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je upoštevalo sedanjo naravo obravnavanih zemljišč namesto tiste ob podržavljenju, pritožbeno sodišče pa je takšnemu stališču pritrdilo.

Revizija se je tako izkazala kot utemeljena. Zato ji je bilo treba ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti, kot je razvidno iz izreka te odločbe (prvi odstavek 380. člena, četrti odstavek 384. člena in 3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).