Jedro

Tudi če tožeča stranka ne bi na noben način izjavila, da zavrača ponudbo tožene stranke, to ne bi pomenilo, da jo je sprejela. Za sprejem ponudbe je namreč potreben njen izrecen (prvi odstavek 28. člena OZ) ali konkludenten sprejem (drugi odstavek 28. člena OZ), zaradi česar morebitne nezavrnitve ponudbe ne bi bilo mogoče šteti za njen sprejem.

V primeru, če bi dopis tožeče stranke izražal sprejem ponudbe tožene stranke, bi zaradi predloga tožeče stranke, da naj tožena stranka vloži novo (bistveno spremenjeno) ponudbo, štel za zavrnitev ponudbe tožene stranke in za drugo (drugačno) ponudbo tožeče stranke toženi stranki.

Revidentka se je sklicevala tudi na UNIDROIT Principles of International Commercial Contracts 2004 (Rome 2004), vendar brez pomena oziroma pravne teže, saj načela za mednarodne gospodarske pogodbe, ki jih je pripravil UNIDROIT (kot neodvisna nevladna organizacija), predstavljajo le mednarodno sprejemljiva načela, ki naj bi pripomogla k poenotenju mednarodnega zasebnega prava, ne pa formalnega vira prava, ki bi ga bilo treba upoštevati.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama krije stroške revizije.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 2.126,80 EUR stroškov revizijskega odgovora, v 15 dneh - v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka.

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo kupnine za 19.950 navadnih delnic izdajatelja A. d. d. z oznako X po ceni 1.000,00 EUR na delnico, to je 19,950.000,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 1. 2008 dalje (I. točka izreka). Istočasno je zavrnilo nasprotni zahtevek tožene stranke na razveljavitev pogodbe o kupoprodaji navedenih delnic, po ponudbi tožene stranke z dne 2. 10. 2007 in po njenem sprejemu s strani tožeče stranke z dne 28. 12. 2007 (II. točka izreka). Posledično je sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke ter v izpodbijani I. in III. točki izreka potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (prvi odstavek izreka). Pri tem je sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek izreka).

3. Tožnica je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (v postopku pred sodiščem prve in druge stopnje) ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Prvenstveno je predlagala spremembo sodbe sodišča druge stopnje z ugoditvijo pritožbi tožeče stranke in spremembo sodbe sodišča prve stopnje z ugoditvijo tožbenemu zahtevku. Podrejeno pa je predlagala razveljavitev sodb sodišč nižjih stopenj z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Pri tem je zahtevala povrnitev revizijskih stroškov z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Tožnica je k reviziji (kot del revizijskih navedb) priložila dve pravni mnenji.

5. Toženka je na revizijo odgovorila. Prvenstveno je predlagala zavrženje revizije (kot nedovoljene), podrejeno pa njeno zavrnitev (kot neutemeljene). Pri tem je zahtevala povrnitev stroškov revizijskega odgovora z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. Toženka se je v odgovoru na revizijo »glede učinkov ponudbe kot dokončnega predloga izjavitelja o pogodbeni vsebini« (»v izogib ponavljanju« in »v celoti«) sklicevala na odgovor na pritožbo, vendar revizijsko sodišče takšnih navedb (razen njihovega »kratkega povzetka«) ni upoštevalo, saj bi morala respondentka v revizijskem odgovoru konkret(izira)no navesti razloge, ki jih želi uveljavljati.(1) Ugotovljeno dejansko stanje.(2)

7. Tožena stranka je 2. 10. 2007 dala tožeči stranki ponudbo za nakup 19.950 navadnih delnic A. d. d. z oznako X (v nadaljevanju prvo ponudbo) po ceni 1.000,00 EUR za delnico in z rokom veljavnosti 90 dni od dane ponudbe. Tožeča stranka je z dopisom 12. 10. 2007 pozvala toženo stranko, da poda novo zavezujočo ponudbo z rokom veljavnosti 31. 12. 2007 za paket vseh delnic, katerih imetnice so družbe v skupini B. Na ta poziv je tožena stranka 18. 10. 2007 podala ponudbo (v nadaljevanju drugo ponudbo), ki jo je naslovila tako na upravo tožeče stranke kot na upravo B., družbe za upravljanje, d. o. o., in s katero je zaradi spremenjenih razmer na finančnem trgu za delnice z oznako A. X. (od vseh družb v skupini B.) ponudila nižjo odkupno ceno, in sicer 925,00 EUR za delnico. Nato je tožena stranka 23. 10. 2007 dala še ponudbo (v nadaljevanju tretjo ponudbo), ki jo je prav tako naslovila na upravo tožeče stranke in na upravo B., družbe za upravljanje, d. o. o., s katero pa je (po določitvi drugih pogojev) ponudila ceno 926,00 EUR za delnico. Tožeča stranka je z dopisom 28. 12. 2007 toženi stranki izjavila, da sprejema njeno ponudbo z dne 2. 10. 2007. 8. Iz dopisa tožeče stranke z dne 12. 10. 2007 izhaja, da je tožeča stranka v njem izrecno navedla, da z njim ne sprejema ponudbe tožene stranke z dne 2. 10. 2007. Argumentacija sodišča prve stopnje.

9. Ponudba tožene stranke z dne 2. 10. 2007 je imela vse bistvene sestavine za sklenitev pogodbe, zaradi česar je šlo za zavezujočo ponudbo. Poziv tožeče stranke z dne 12. 10. 2007 je šteti kot zavrnitev ponudbe in podajo ponudbe prejšnji ponudnici, ne pa kot poziv k izboljšanju pogojev prve ponudbe. Šlo je namreč za drug predmet (paket delnic), spremembo roka veljavnosti ponudbe in določitev nekaterih drugih pogojev. Tega ne spremeni okoliščina, da je tožeča stranka svoje koristi hotela zavarovati z navedbo, da »s tem dopisom niti ne sprejema niti ne zavrača [toženkine] ponudbe z dne 2. 10. 2007 oziroma ne podaja nove ponudbe«, saj takšno ravnanje predstavlja zlorabo pravic. Zgornji zaključek potrjuje dopis tožeče stranke z dne 21. 12. 2007, v katerem je sama navedla, da bo v primeru, če v roku ne bo prejela nove ponudbe za odkup vseh delnic, kot zadnjo veljavno ponudbo obravnavala ponudbo tožene stranke z dne 2. 10. 2007. 10. Dopis tožeče stranke z dne 28. 12. 2007, v katerem je toženi stranki izjavila, da sprejema njeno prvo ponudbo (z dne 2. 10. 2007), je iz poprej navedenih razlogov brez pravnega učinka, čeprav je bila izjava o sprejemu ponudbe podana znotraj 90 dnevnega roka za veljavnost ponudbe z dne 2. 10. 2007. Argumentacija sodišča druge stopnje.

11. Ponudbo, ki je dokončen predlog, je možno le sprejeti ali zavrniti, kar pomeni, da zavezujoča ponudba ne dopušča možnosti oziroma predlogov naslovnika ponudniku za njeno dopolnitev, ne da bi istočasno s tem že sprejel ali zavrnil ponudbe. Ker poziv tožeče stranke z dne 12. 10. 2007 ne izraža sprejema prve ponudbe, lahko predstavlja le njeno zavrnitev.

12. Poleg tega prva ponudba tožene stranke, ko je k njej prispel dopis tožeče stranke z dne 28. 12. 2007 (o sprejemu ponudbe z dne 2. 10. 2007), ni več zavezovala, saj je bila ponudba tožene stranke z dne 2. 10. 2007 zavrnjena z dopisom tožeče stranke z dne 12. 10. 2007. Revizijske navedbe.

13. (V dopisu z dne 12. 10. 2007) jasno izražena volja, da se ponudba niti ne sprejema niti ne zavrača, izkazuje voljo, da naj ponudba (z dne 2. 10. 2007) ostane v veljavi. Zato je s sprejemom ponudbe z dne 28. 12. 2007 med strankama nastala pogodba. V dopisu z dne 23. 10. 2007 namreč sama tožena navaja, da preklicuje vse ponudbe, kar naj bi kazalo na to, da ni bila mnenja, da ponudba z dne 2. 10. 2007 ne bi veljala zaradi dopisa z dne 12. 10. 2007. Sicer pa tožeča stranka v dopisu z dne 12. 10. 2007 ni na noben način izjavila, da zavrača ponudbo z dne 2. 10. 2007. 14. Izjava tožeče stranke z dne 12. 10. 2007, ki je pomenila poziv toženi stranki k spremembi ponudbe, je izražala le pripravljenost naslovnice, da ponudbo sprejme pod drugačnimi pogoji; da pa še razmišlja o sprejemu ponudbe pod pogoji iz zavezujoče ponudbe z dne 2. 10. 2007. Po vsebini naj bi šlo za nadaljevanje pogajanj po izstavitvi zavezujoče ponudbe.

15. Sodišče prve stopnje ni v ničemer pojasnilo, katere pravice naj bi tožeča stranka zlorabila z dopisom z dne 12. 10. 2007 in na kakšen način. Poleg tega je sprejelo stališče, da je tožeča stranka z dopisom z dne 12. 10. 2007 zavrnila ponudbo tožene stranke z dne 2. 10. 2007, kar naj bi bilo v popolnem nasprotju z vsebino dopisa z dne 12. 10. 2007, in stališče, da je podala [nasprotno] ponudbo, kar naj bi bilo v nasprotju z izrecno navedbo tožeče stranke v dopisu z dne 12. 10. 2007, da ne gre za ponudbo.

16. Sodišče druge stopnje pa ni obrazložilo stališča o neupoštevnosti izjave tožeče stranke z dne 12. 10. 2007. Poleg tega naj bi bila vsebina dopisa z dne 12. 10. 2007 (iz katerega naj bi jasno izhajalo, da tožeča stranka ne zavrača ponudbe tožene stranke z dne 2. 10. 2007) v nasprotju z njegovim stališčem, da je tožeča stranka zavrnila ponudbo tožene stranke z dne 2. 10. 2007. Končno pa se ni z ničemer opredelilo do ponudbe z dne 12. 10. 2007. 17. Tožena stranka se ni pritožila zoper II. točko izreka sodbe sodišča druge stopnje, zaradi česar je njen zavrnilni del postal pravnomočen.(3) Revizija je dovoljena.

18. Tožena stranka (tudi respondentka) je predlagala zavrženje revizije, ker »iz predloženega pooblastila izhaja, da je bila vložena po odvetniški družbi, ki je bila s posebnim pooblastilom pooblaščena za vložitev revizije pri Vrhovnem sodišču v Ljubljani, ni pa bila pooblaščena za vložitev revizije pri Okrožnem sodišču v Kopru, kamor je revizijo v skladu s 373. členom ZPP tožeča stranka tudi vložila«.

19. Za vložitev revizije mora odvetnik (oziroma odvetniška družba) predložiti novo pooblastilo (tretji odstavek 95. člena Zakona o pravdnem postopku (pred tem in v nadaljevanju ZPP)). Revizija se sicer vloži pri sodišču prve stopnje (prvi odstavek 373. člena ZPP), vendar pa o njej odloča revizijsko sodišče (376. člen ZPP). Ker je novo pooblastilo pravilno, revizija pa popolna, predlog za zavrženje slednje ni utemeljen.

Revizija ni utemeljena.

Kršitve postopka.(4)

20. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da izjava tožeče stranke v dopisu z dne 12. 10.2007 (da »s tem niti ne sprejema niti ne zavrača toženkine ponudbe z dne 2. 10. 2007 niti ne daje nove ponudbe«) pomeni zlorabo pravic. Sodišče druge stopnje se do tega zaključka ni opredelilo, ker je ocenilo, da glede na siceršnji zaključek, da prva ponudba tožene stranke, ko je k njej prispel dopis tožeče stranke z dne 28. 12. 2007 o njenem sprejemu, ni več zavezovala, za odločitev ni pomemben. Ker je sodišče druge stopnje dolžno odgovoriti le na tiste pritožbene navedbe, ki so bile po njegovi pravni presoji bistvene za odločitev, revizijski očitek, ki je meril na kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ni utemeljen.

21. Tožeča stranka (tudi revidentka) je v zvezi s svojim dopisom z dne 12. 10. 2007 sodiščema prve in (perpetuirano) druge stopnje očitala kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar pa pri zadevnih revizijskih navedbah vsebinsko ne gre za očitke protispisnosti, temveč za nedovoljeno (tretji odstavek 370. člena ZPP) izpodbijanje dokazne ocene oziroma ugotovljenega dejanskega stanja.

22. Revidentka je sodišču druge stopnje še očitala, da se ni izjavilo o »ponudbi [pravilno pozivu tožeče stranke] z dne 12. 10. 2007«, vendar očitek, ki meri na kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ni utemeljen, saj je sodišče druge stopnje o navedenem pozivu (dopisu) razlogovalo v tretjem odstavku na 5. strani in v prvem odstavku na 6. strani izpodbijane sodbe.

Uporaba materialnega prava.

23. Tudi če tožeča stranka v dopisu z dne 12. 10. 2007 ne bi na noben način izjavila, da zavrača ponudbo tožene stranke z dne 2. 10. 2007, to ne bi pomenilo, da jo je sprejela. Za sprejem ponudbe je namreč potreben njen izrecen (prvi odstavek 28. člena OZ) ali konkludenten sprejem (drugi odstavek 28. člena OZ), zaradi česar morebitne nezavrnitve ponudbe ne bi bilo mogoče šteti za njen sprejem.

24. Vendar pa tožeča stranka ne samo, da ni sprejela ponudbe tožene stranke z dne 2. 10. 2007, temveč jo je celo zavrnila, kot to izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča druge stopnje, ki kot take (po tretjem odstavku 370. člena ZPP) niso predmet revizijskega preizkusa.(5) Zato ni mogel biti veljaven (pravno zavezujoč) sprejem ponudbe (tožene stranke z dne 2. 10. 2007) s strani tožeče stranke, z dopisom z dne 28. 12. 2007. 25. Sicer pa bi se v primeru, če bi dopis tožeče stranke z dne 12. 10. 2007 izražal sprejem ponudbe tožene stranke z dne 2. 10. 2007, zaradi predloga tožeče stranke, da naj tožena stranka vloži novo (bistveno spremenjeno) ponudbo, štel za zavrnitev ponudbe tožene stranke in za drugo (drugačno) ponudbo tožeče stranke toženi stranki (prvi odstavek 29. člena OZ).

26. Revidentka se je sklicevala tudi na UNIDROIT(6) Principles of International Commercial Contracts 2004 (Rome 2004), vendar brez pomena oziroma pravne teže, saj načela za mednarodne gospodarske pogodbe, ki jih je pripravil UNIDROIT (kot neodvisna nevladna organizacija), predstavljajo le mednarodno sprejemljiva načela, ki naj bi pripomogla k poenotenju mednarodnega zasebnega prava, ne pa formalnega vira prava, ki bi ga bilo treba upoštevati.

Odločitev o reviziji.

27. S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na tiste revizijske navedbe, ki so bile po njegovi pravni presoji bistvene za odločitev(7) (oziroma na tiste, ki niso bile očitno neutemeljene ali nerelevantne(8)). Iz njegovih odgovorov izhaja, da izpodbijana sodba ni obremenjena z zatrjevanimi kršitvami postopka in da je bilo izpostavljeno materialno pravo pravilno uporabljeno.

28. Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana 9. 2. 2010, kar je po uveljavitvi ZPP-D (Ur. l. RS, št. 45/2008) 1. 10. 2008. Zato je revizijsko sodišče v skladu s prvim odstavkom 371. člena ZPP izpodbijano sodbo preizkusilo samo v mejah razlogov, ki so bili v njej navedeni, kar pomeni, da ni (več) po uradni dolžnosti pazilo na pravilno uporabo drugega materialnega prava.

29. Ker revizija ni utemeljena, jo je Vrhovno sodišče v skladu s 378. členom ZPP zavrnilo (I. točka izreka).

30. Posledično se mu ni bilo treba opredeljevati do navedb glede (pravnomočno) zavrnjenega zahtevka po nasprotni tožbi.(9) Odločitev o stroških revizijskega postopka.

31. Ker tožnica z revizijo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP in v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP sam krije stroške revizije (II. točka izreka).

32. Ker tožnica z revizijo ni uspela, je v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP in v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP dolžni toženki povrniti 2.126,80 EUR stroškov revizijskega odgovora (III. točka izreka).

33. Revizijsko sodišče je namreč toženi stranki priznalo 1.725,38 EUR (3.759 točk x 0,459 EUR) stroškov sestave revizijskega odgovora s 379,58 EUR (22 %) davka na dodano vrednost in 21,84 EUR materialnih stroškov. Navedene stroške je glede na prvi odstavek 41. člena Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo (OT).)(10)

34. Od priznanih stroškov revizijskega odgovora gredo toženki za primer zamude zahtevane zamudne obresti (III. točka izreka). (Pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 – Pravna mnenja I/2006) .

Op. št. (1): Glej sodbo in sklep VS RS III Ips 128/98 z dne 8. 12. 1999 ter sodbo VS RS III Ips 19/2001 z dne 20. 12. 2001. Op. št. (2): Povzeto iz sodbe sodišča druge stopnje (glej tretji odstavek obrazložitve na njeni 5. strani).

Op. št. (3): Tožena stranka je s tem v zvezi v odgovoru na revizijo navedla, da je njen zahtevek po nasprotni tožbi v bistvu obramba, če bi bilo zahtevku tožeče stranke po tožbi ugodeno. Zato bi sodišče v primeru spremembe ali razveljavitve izreka o tožbenem zahtevku tožeče stranke moralo obravnavati tudi njen zahtevek po nasprotni tožbi, kot naj bi to izhajalo iz mnenja občne seje Vrhovnega sodišča z dne 18. 12. 2001. Op. št. (4): Povzete so v 15. in 16. točki predmetne obrazložitve.

Op. št. (5): »Iz dopisa tožeče stranke z dne 12. 10. 2007 (priloga A/2) … izhaja, in je to povzelo tudi prvostopenjsko sodišče v razlogih ….. sodbe, da je tožeča stranka v navedenem dopisu izrecno navedla, da z njim ne sprejema ponudbe tožene stranke z dne 2. 10. 2007« (tretji odstavek obrazložitve na 5. strani drugostopenske sodbe).

Op. št. (6): International Institute for the Unification of Private Law.

Op. št. (7): Ustavno sodišče tako že v sklepu Up-429/01-5 z dne 24. 6. 2003 (glej 2. točko njegove obrazložitve).

Op. št. (8): Ustavno sodišče tako že v odločbi Up 373/97-15 z dne 22. 2. 2001 (glej 11. točko njene obrazložitve).

Op. št. (9): Glej drugi odstavek obrazložitve VI. točke revizije in 2. točko predloga (iz 6. točke) revizijskega odgovora.

Op. št. (10): Sodni postopek na prvi stopnji se je začel z vložitvijo tožbe 10. 11. 2008 (priporočeno po pošti), medtem ko je ZOdvT začel veljati 1. 1. 2009.