Jedro

Tožeča stranka ni ustrezno dokazala, na katerem naslovu (konkretni na kateri stavbni številki) ji je škoda zaradi poplave dejansko nastala oziroma ni določno pojasnila in dokazala naslova dejanskega nastanka škode. Tožena stranka je namreč v skladu z javnim pozivom od tožeče stranke večkrat zahtevala dodatna pojasnila, ki pa jih slednja ni ustrezno izpolnila, zato tožena stranka ni imela pravne podlage, da bi ugodila prijavi tožeče stranke za dodelitev nepovratnih sredstev za škodo nastalo v poplavah novembra 2012.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je v točki 5 izreka, ki je sporna v obravnavanem primeru, odločeno, da se zahteva podjetja za dodelitev sredstev za škodo na strojih in opremi, zalogah in zaradi izpada prihodka na naslovu A., zavrne. V obrazložitvi tožena stranka razlaga določbo drugega odstavka 44.g člena Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, na podlagi katerega je bilo izdano obvestilo podjetjem s 30. dnevnim rokom za predložitev vlog, na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije ter programa odprave posledic v gospodarstvu po poplavah v Sloveniji v novembru 2012 (1. faza). 2. faza je nadaljevanje prvega ukrepa za ublažitev odprave posledic gospodarske škode v obliki sheme „de minimis“, ki ga je kot „Javni poziv kot pomoč podjetjem, ki so utrpele škodo kot posledico poplav v novembru 2012“, izvajal Slovenski podjetniški sklad (dalje Sklad).

2. Podjetju B. d.o.o. (tožeči stranki v tem sporu) se škoda na naslovu A., ne prizna, glede na to, da po večkratnih pozivih podjetje ni podalo ustreznega pojasnila, ki bi odpravilo nejasnosti glede lokacije nastanka škode (na naslovih A., C. ali Č.) tako da mu ni mogoče priznati škode na naslovu A., ker ta ni na tem naslovu ustrezno dokazana. Tožena stranka podrobno navaja celoten potek postopka od vložitve vloge 13. 7. 2013 dalje, ko so bili vloženi trije obrazci na naslovu Č., vlogi pa priloženo izvedeniško mnenje, ki se nanaša na škodo, nastalo na naslovu C. Iz zapisnika o prijavi škode, ki so ga podpisali trije podpisniki neposredno po nastanku naravne nesreče izhaja, da je prijavljena škoda na naslovu Č. V Programu je bila navedena škoda podjetja na naslovu C. Zaradi neskladnosti naslovov je tožena stranka dne 4. 10. 2012 zahtevala dopolnitev vloge. Po dopolnitvi vloge so nastale nove nejasnosti, izpolnjeni so bili vsi obrazci (1, 2 in 3) na novo in navedeno, da je škoda nastala na naslovu Č. Priložili so novo mnenje izvedenca, na katerem je napisan naslov Na trgu 23 nadomeščen z naslovom A. Brez ustreznega obvestila so bili obrazci zamenjani in umaknjeni iz spisa, ki so se šele naknadno po posebnem pozivu tožene stranke vrnili. Naslov A., je popravljen tudi na Zapisniku o pregledu uničenega blaga z dne 9. 11. 2012. Po pozivu ali je škoda nastala na naslovu Č. ali na naslovu C., je podjetje podalo novo vlogo s povsem drugačnim naslovom, to je na A. Računovodkinja D.D. je dne 8. 10. 2013 podala izjavo, da je pri sestavi dokumentacije v zvezi s poplavami prišlo do napake pri vnosu podatka o lokaciji nastanka škode, saj je cenilec vnesel napačno hišno številko mesta nastale škode. Namesto pravilnega naslova A., je naveden C. Podjetje je priložilo najemno pogodbo z dne 28. 7. 2011, ki je bila nepodpisana, po vnovični dopolnitvi preko Sklada pa ta nadomeščena s podpisano pogodbo.

3. V nadaljevanju navaja nadaljnji postopek, ker še nejasnosti niso bile odpravljene. Ponovno je zahtevala pojasnilo s strani direktorja glede naslovnih obrazcev. Ta kljub pozivu ni dal nobenega pojasnila, zakaj je bila vloga z dne 13. 7. 2013 na treh obrazcih in treh zapisnikih iz novembra 2012 na naslovu Č. Na podlagi ponovnega telefonskega poziva z dne 5. 11. 2013 je bilo pojasnjeno, da direktor grdo piše in je bila namesto številke 5, ki jo je zapisal razbrana s strani njegove žene številka 3. 4. Tožena stranka meni, da podjetje ni pojasnilo, da je na 6. vlogah navedlo naslov Č., prav tako ni pojasnilo, kako je prišlo do napake na Zapisniku o uničenju blaga z dne 9. 11. 2012, temveč je zapisalo, da je do napake prišlo. Tudi iz slikovnega materiala izhaja, da je ta samo iz gostinskega obrata, ni pa nobene slike iz otroške trgovine E., kjer naj bi škoda nastala. Po vpogledu v Poslovni register Slovenije je ugotovljeno, da ni prijavljene nobene poslovne enote, niti na naslovu Č., niti A. 5. Tožeča stranka izpodbija odločbo v 5. točki izreka in uveljavlja tožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, nepravilno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja celoten potek postopkov in vztraja, da je do celotnega zapleta prišlo izključno zaradi nenamenske pisne pomote zaposlene pri tožeči stranki D.D. Direktor podjetja je najprej sestavil zapisnik o obsegu škode, kjer je ročno zapisal naslov trgovine A. Računovodkinja je pripravila zapisnik o pregledu uničenega blaga in je namesto številke 5, zapisala napačno številko 2. Pri vlaganju vlog na Sklad pa je iz tega zapisnika naslov napačno prepisan tudi v vlogo. Do napake je torej prišlo pri branju slabo berljive ročne pisave direktorja F.F. Na Skladu ji je bilo svetovano, da naj ponovno izpolni vse tri predpisane obrazce in jih pošlje na Sklad. To je storila, Sklad pa je očitno stare napačno izpolnjene obrazce umaknil iz upravnega spisa, kar tožena stranka sedaj očita tožeči stranki.

6. Toženi stranki je posredovala najemno pogodbo z dne 28. 7. 2011, kjer je bil naveden poslovni prostor na naslovu A., kjer se nahaja trgovina. Na ponovne pozive tožene stranke glede pravilnega naslova je takoj odgovorila, posredovala je še kot dokaz dva t.i. „REK“ obrazca, iz katerih je razvidno, da je tožeča stranka od plačane najemnine plačevala akontacijo dohodnine, kar dokazuje obstoj dejanskega najemnega razmerja za poslovni prostor. Poudarja, da ima še 9 trgovin in da se številke ponavljajo, zato lahko pride do napake. Vpogledi v poslovni register na straneh AJPES-a, kjer naj bi tožena stranka ugotovila, da nima prijavljene poslovne enote, niti na naslovu A., B. niti C., so brez pomena. Takšne registracije ne zahteva noben pravni predpis. V ustnem pojasnilu z dne 8. 10. 2013, kot tudi v pisnih pojasnilih z dne 21. 10. 2013 in 4. 11. 2013, je nedvomno pojasnjeno, zakaj je prišlo do očitne pisne pomote. Zapis je tudi nepravilno prebral zapriseženi cenilec G.G. Dodatno še prilaga račune Elektro … d.o.o. z dne 31. 12. 2013, iz katerih je razvidno, koliko električne energije v tem poslovnem prostoru - trgovini se je porabilo. Ta pojasnila in listinski dokazi dokazujejo, da se trgovina E. nahaja na naslovu A. Da je škoda tu nastala, izhaja iz listin o zalogah v trgovini in iz poročila sodnega cenilca. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izvede dokaze in po opravljeni glavni obravnavi odpravi 5. točko izreka odločbe tožene stranke in se v tem delu zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek. Predlaga tudi povrnitev vseh stroškov postopka, ki jih specificira.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe ter ponovno navaja celoten potek postopka. Poudarja, da tožeča stranka tekom dopolnitev postopka nikoli ni pojasnila, kako je prišlo do napake, kar na šestih vlogah, kjer so se pojavile 3 različne hišne številke (Č., C. in A.). Glede predloženega računa Elektro … d.o.o. z dne 31. 12. 2013 na naslovu A. navaja, da ga ni mogoče upoštevati, ker se ta račun ne nanaša na čas nastanka nesreče novembra 2012. Tudi glede „REK“-2 obrazca, ki ga je predložila tožeča stranka navaja, da na njem ni naslova Na trgu 25, in da je bil vložen šele dne 30. 9. 2013, skoraj eno leto po nastanku nesreče. Razen nejasnosti glede naslova za prodajalno E., so se pojavile nejasnosti tudi v vsebini obrazcev številka 1, 2 in 3 in sicer pri samih finančnih izračunih, višini posameznih vrst osnovnih sredstev in celotnih finančnih sredstvih na posameznem obrazcu. Tožeča stranka tudi v tožbi navaja novo pojasnilo, da je do napake prišlo po pomoti računovodkinje. V samem postopku pa je navedla, da je do napake prišlo zaradi nečitljive direktorjeve pisave in posledično spornih hišnih številk.

K točki I izreka:

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

10. Neutemeljeni so tožbeni ugovori, da je do napak v zapisu naslova prodajalne E. „A.“ prišlo zaradi tega, ker je bil zapisnik o škodi s strani direktorja napisan ročno in na njem pravilna številka A., računovodkinja pa je kasneje, ko je iz tega ročnega zapisnika številko prepisovala, pomotoma napisala hišno številko Č. To napako naj bi ponovil tudi zapriseženi sodni cenilec za stroje in opremo. Ne samo, da tožeča stranka uveljavlja tožbeno novoto (člen 52. člena ZUS-1), ki je v upravnem sporu ne more uveljavljati, če je imela možnost že v predhodnem upravnem postopku navajati dejstva in dokaze, tudi sicer takšno dejstvo (dokaz) ne more vplivati na drugačno odločitev. V tem primeru gre za postopek dodelitve sredstev na podlagi javno objavljenega Javnega poziva za pomoč podjetjem, ki so utrpela škodo, kot posledico poplav v novembru 2012, kjer so zelo določno navedeni pogoji in listine, ki jih mora upravičenec predložiti prijavi za dodelitev sredstev.

11. Med strankama postopka je tudi sicer nesporno, da so bili že prvotno vloženi prijavni obrazci glede sedeža trgovine E. „Č.“ nepravilno izpolnjeni, in kot sodišče ugotavlja iz teh dopolnitev, ki jih je tožena stranka oziroma Sklad večkrat izvajal tekom postopka, tožeča stranka ni ustrezno dokazala, na kateri stavbni številki: Č., C. ali A., ji je škoda zaradi poplave dejansko nastala oziroma ni določno pojasnila in dokazala naslova dejanskega nastanka škode. Tožena stranka je namreč v skladu z javnim pozivom, ki med drugim določa, da Sklad lahko od podjetja zahteva tudi dodatna pojasnila, listinsko izkazano večkrat od tožeče stranke zahtevala dodatna pojasnila, ki pa jih tožeča stranka ni ustrezno izpolnila. Javni razpis v točki 3 (11. vsebina prijave) določa tudi, da je treba predložiti fotografije (v fizični obliki), na katerih je ustrezno prikazana poškodovana oprema, stroji in zaloge. Kot pravilno ugotavlja tožena stranka, je tožeča stranka predložila samo slikovno gradivo (fotografije), na katerih je prikazana škoda nastala na drugem objektu in na drugi lokaciji (H.), medtem ko škode zaradi poplav v prodajalni E. ni slikovno izkazala. Po presoji sodišča tako tožena stranka, kljub dodatnim pojasnilom tožeče stranke v zvezi z naslovom nastanka škode in izkazanimi listinami v upravnem spisu ter glede na določene pogoje javnega poziva, ni imela pravne podlage, da bi ugodila prijavi tožeče stranke za dodelitev nepovratnih sredstev za škodo nastalo v poplavah novembra 2012. 12. Glede na navedeno, je bila pravilna odločitev tožene stranke v točki 5 izpodbijane odločbe, da se zahtevek tožeče stranke zavrne. Ker je izpodbijana odločba v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 13. Sodišče ni sledilo predlogu tožeče stranke, da se opravi glavna obravnava, ker predlagana dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev (druga alinea drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

14. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.