Jedro

Statut Odvetniške zbornice Slovenije v tretjem odstavku 73. člena, na katerega se posredno sklicuje tožeča stranka v pritožbi, sicer določa, da je prevzemnik pisarne dolžan in upravičen, da do izjave stranke zastopa njeno korist tudi brez posebnega pooblastila, vendar je stališče sodne prakse jasno, da mora prevzemnik pisarne v vsakem primeru predložiti novo pooblastilo stranke, ki jo je prej zastopal odvetnik, čigar pisarno je prevzel. Določitev prevzemnika odvetniške pisarne v skladu s Statutom OZS ne pomeni avtomatičnega prevzema zastopanja strank izbrisanega odvetnika, saj je podlaga za zastopanje novo pooblastilno razmerje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za vrnitev v prejšnje stanje z dne 22. 4. 2022, ki ga je vložil odvetnik A. A. 2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je bil prvotni odvetnik B. B. z odločbo Odvetniške zbornice št. 000/2022 z dne 2. 3. 2022 izbrisan iz registra/seznama odvetnikov in je Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) po zakonu za prevzemnika njegove pisarne določila odvetnika A. A. Slednji je imel tako zakonsko pooblastilo za zastopanje tožeče stranke vse do tedaj, ko bi ga tožeča stranka obvestila, da mu preklicuje pooblastilo, ali ko bi ga z odločbo razrešila OZS. Tožeča stranka ni odvetniku A. A. nikoli priklicala pooblastila in je celo 3. 10. 2022 potrdila vsa dejanja, ki jih je ta opravil v predmetnem postopku za tožečo stranko. Odvetnik A. A. je tako imel vsa potrebna pooblastila za zastopanje tožeče stranke, zato je izpodbijana odločitev zmotna. Odvetniku sploh ni bilo treba posebej predložiti pooblastila za zastopanje tožeče stranke, saj je po zakonu prevzel veljavno pooblastilno razmerje med tožečo stranko in odvetnikom B. B. Prilaga izjavo tožeče stranke z dne 3. 10. 2002. Višjemu sodišču predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijani sklep temelji na ugotovitvah, - da je imela tožeča stranka sklenjeno pooblastilno razmerje z odvetnikom B. B., ki je bil z odločbo z dne 2. 3. 2022 izbrisan iz imenika odvetnikov OZS, kot prevzemnik njegove pisarne pa je bil določen odvetnik A. A.; - da je odvetnik A. A. 22. 4. 2022 vložil za tožečo stranko predlog za vrnitev v prejšnje stanje; - da ga je sodišče prve stopnje pozvalo (sprva z dopisom, potem pa s sklepom z dne 8. 9. 2022 z opozorilom) na predložitev pooblastila z odobritvijo dejanj, ki so bila opravljana brez pooblastila, in – da je odvetnik A. A. v določenem roku dne 19. 9. 2022 sporočil sodišču, da se tožeča stranka na njegove pozive o podpisu pooblastila ne odziva, zato je ne bo zastopal. Ker ni predložil pooblastila stranke oz. izkazal njene odobritve njegovega dejanja, je sodišče prve stopnje, opirajoč se na 98. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), njegov predlog zavrglo.

6. Zmotno je pritožbeno stališče tožeče stranke, da je imel prevzemnik odvetniške pisarne njenega prvotnega odvetnika zakonsko pooblastilo za njeno zastopanje vse dotlej, ko bi ga sama obvestila, da mu preklicuje pooblastilo ali ko bi Odvetniška zbornica prevzemnika razrešila. Tudi ne drži, da zato prevzemniku ni bilo treba predložiti pooblastila za zastopanje tožeče stranke.

7. Statut Odvetniške zbornice Slovenije v 3. odst. 73. čl., na katerega se posredno sklicuje tožeča stranka v pritožbi, sicer določa, da je prevzemnik pisarne dolžan in upravičen, da do izjave stranke zastopa njeno korist tudi brez posebnega pooblastila, vendar je stališče sodne prakse jasno, da mora prevzemnik pisarne v vsakem primeru predložiti novo pooblastilo stranke, ki jo je prej zastopal odvetnik, čigar pisarno je prevzel.1 Določitev prevzemnika odvetniške pisarne v skladu s Statutom OZS (28. čl.) ne pomeni avtomatičnega prevzema zastopanja strank izbrisanega odvetnika, saj je podlaga za zastopanje novo pooblastilno razmerje. Ni moč šteti, da je že določitev prevzemnika odvetniške pisarne ustrezen ekvivalent pooblastilnemu (zaupnemu) razmerju. Statut sam po sebi tudi ne ustvarja zakonske podlage za to. Tudi Zakon o odvetništvu kaj takega - zakonskega pooblastila ne uvaja, torej da bi bil prevzemnik kar mimo volje stranke pravni naslednik prvotnega pooblaščenca oziroma zakoniti pooblaščenec stranke.

8. Prevzemnik mora predložiti novo pooblastilo, do te predložitve pa mu sodišče dopusti, da v imenu stranke začasno opravlja procesna dejanja do predložitve pooblastila v določenem roku po 98. čl. ZPP. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru tako tudi ravnalo in je prevzemnika pravilno pozvalo na predložitev pooblastila tožeče stranke z odobritvijo njegovega dejanja. Z naknadno predložitvijo pooblastila se namreč predhodno dejanje opraviči. Šteje se, da je imel oziroma ima prevzemnik za opravljena procesna dejanja pooblastilo. A je v tej zadevi prevzemnik v postavljenem roku s strani sodišča prve stopnje sam sporočil, da se tožeča stranka (ki jo je bil prevzemnik tudi sicer po določbi Statuta2 dolžan obvestiti v roku 60 dni o prenehanju opravljanja odvetniškega poklica njenega bivšega zastopnika) ne odziva na njegove pozive o podpisu pooblastila, zato je ne bo zastopal. Jasno je bilo tako izkazano, da pooblastila tožeče stranke torej nima in je ne zastopa. Neodziv stranke je možno razumeti le tako, da ne pooblašča prevzemnika za zastopanje v zadevi. Pasivnosti stranke ob odsotnosti zakonskega pooblastila, ni mogoče šteti, da lahko prevzemnik v nedogled brez pooblastila (veljavno) zastopa stranko. Glede na naravo pooblastilnega razmerja, ki temelji na zaupnosti, ni zakonske podlage, da bi prišlo do pravnega nasledstva v osebi pooblaščenca. Prevzemnik pisarne mora predložiti (novo) pooblastilo stranke. Pritožničino stališče, da stranke prevzemniku ne podpisujejo novih pooblastil, ampak ta nadaljuje z mandatom prejšnjega odvetnika, je torej zmotno.

9. V pritožbi omenjena in priložena podpisana izjava tožeče stranke z dne 3. 10. 2022 o potrditvi/odobritvi dejanj prevzemnika, ki jih je opravil v tem postopku, vključno z vložitvijo predloga, na pravilnost odločitve ne more vplivati, saj gre za nedopustno pritožbeno novoto, ki ni upoštevna (1. odst. 337. čl. ZPP). Tožeča stranka namreč ne pojasni in izkazuje opravičljivega razloga za njeno neuveljavljanje v postopku pred sodiščem prve stopnje. Pritožnica ne poda nobene trditve, zakaj te listine ni mogla predložiti že prej. Velja tudi dodati, da se je določen rok za odobritev pritožnice za opravljeno dejanje iztekel 22. 9. 2022, prevzemnik pa je 19. 9. 2022 sporočil, da stranke ne zastopa. Listina, na katero se tožeča stranka sklicuje, pa je datirana in podpisana 3. 10. 2022, kar je po izteku roka, ko bi moral prevzemnik izkazati pooblastilo oziroma odobritev opravljenega dejanja, kot tudi po tem, ko je bilo jasno, da je tožeča stranka neodzivna in je prevzemnik ne zastopa. Da bi bilo glede njene odzivnosti/izjavljanja kaj drugače, kot je v izpodbijanem sklepu ugotovljeno, pritožba ne trdi. Ker prevzemnik v določenem roku ni predložil novega pooblastila za zastopanje tožeče stranke ali izkazal njene odobritve za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, je sodišče prve stopnje to pravno sredstvo ob smiselni uporabi 4. odst. 98. čl. ZPP utemeljeno zavrglo.

10. Ker pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. čl. ZPP).

11. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu 3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 365. čl. ZPP.

1 Tako odločbe: VSC I Ip 361/2012, VSL III K 25244/2011, VS RS VIII Ips 30/2009, VSL II Cp 1962/2011, kot tudi Pravdni postopek, zakon s komentarjem, dr. Aleš Galič 1. knjiga, GV Založba in UL RS, stran 413- 414. 2 Po 2. odst. 73. čl. Statuta mora prevzemnik čim prej, najkasneje v 60 dneh obvestiti stranke o prenehanju opravljanja odvetniškega poklica njihovega bivšega zastopnika in jim dati na razpolago spis v njihovih zadevah z opozorilom, da posle, ki jih je vodil njihov bivši zastopnik, lahko same nadaljujejo, ali pooblastijo drugega odvetnika.