Jedro

Po uradni dolžnosti pravilno izveden vpis pravnomočnega sklepa o začetku stečajnega postopka po svoji naravi v registrskem postopku, ki se je pred tem začel na podlagi vloženega predloga, nima enakih pravnih posledic, kot jih ima v pravdnem postopku sklep o začetku stečajnega postopka. Pravdni postopek se prekine. V registrskem postopku pa je posledica nastopa pravnih posledic začetka stečaja vpis sklepa o začetku stečajnega postopka v sodni register.

Ravno zaradi vpisa pravnomočnega sklepa o začetku stečajnega postopka v sodni register je nastala situacija, zaradi katere je pritožnik - prevzeta družba, izgubil status udeleženca - predlagatelja registrskega postopka.

Izrek

1. Pritožbi upnika D. d.o.o., Kranj, se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

2. Pritožba M. d.o.o., Medvode, se zavrže.

Obrazložitev

Registrsko sodišče je z uvodoma citiranim sklepom prekinilo postopek odločanja o predlogu predlagatelja I. d.o.o., Ljubljana, do pravnomočne odločitve glede stečajnega postopka.

Zoper sklep sta se pritožila v uvodu navedena pritožnika.

1. Pritožnik D. d.o.o. iz Kranja je utemeljeval pravni interes za vložitev pritožbe s statusom udeleženca registrskega postopka, ki ni predlagatelj niti nasprotni udeleženec, pač pa upnik družbe M. d.o.o. in M.I. d.o.o. Navedel je, da se pritožuje zoper sklep registrskega sodišča, ker je z njim prizadet njegov pravni interes, da se postopek odločanja o predlogu nadaljuje in da ne pride do pripojitve njegovega dolžnika s prevzemno družbo. Svoj pravni interes je še utemeljeval z navedbo, da je moral zaradi stališča sodišča v stečajnem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št St 211/2002, da postopek teče tudi zoper družbe, katerih pripojitev je predlagala družba I. d.o.o., terjatev prijaviti v stečajnem postopku in z navedbo, da je stečajna upraviteljica zoper njega vložila tožbo zaradi izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju. Ker je sodišče v postopku vpisa pripojitve pravni interes priznalo že drugemu upniku, o katerega pritožbi je odločalo, bi v primeru, če odreče udeležbo njemu, kršilo njegovo ustavno pravico do enakega varstva pravic iz

22. člena Ustave.

Glede priznanja pritožniku statusa udeleženca v registrskem postopku Udeleženec v postopku za vpis v sodni register je predlagatelj postopka, subjekt vpisa, če ni hkrati predlagatelj, ter oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (prvi odstavek

17. člena ZSReg).

Po oceni pritožbenega sodišča je upnik D. d.o.o. s trditvami o njegovem domnevno slabšem položaju upnika v stečajnem postopku od položaja, ki bi ga imel, če nad dolžnikom, s katerim sta bila v poslovnem razmerju, ne bi bil začet stečajni postopek, utemeljeval svoj ekonomski interes, da dobi plačano terjatev v celoti. Za dosego tega cilja v stečajnem postopku, ki se vodi na podlagi pravnomočnega sklepa o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom M.I. d.o.o.- v stečaju, njegova udeležba v konkretnem registrskem postopku ni odločilna in so trditve v to smer za registrski postopek neupoštevne.

V zvezi s pritožnikovimi trditvami, da registrsko sodišče ni imelo pravne podlage za prekinitev registrskega postopka in da ima upnik pravni interes, da se o predlagateljevem predlogu dokončno odloči, pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o pritožbi. Prvostopno sodišče je namreč izpodbijani sklep o prekinitvi vročalo pooblaščencu upnika, s čimer mu je smiselno priznalo status udeleženca, ki mu ga pritožbeno sodišče, zaradi spoštovanja enakega varstva pravic, ne more v pritožbenem postopku več odreči. Pritožnik je v pritožbi uveljavljal pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava s predlogom pritožbenemu sodišču, da ji ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog zavrže, podrejeno pa tako, da ga spremeni in odloči, da se postopek prekine do takrat, ko ga bo stečajni upravitelj prevzel oz. ko ga bo sodišče povabilo, naj to stori.

Pritožba je utemeljena.

Po oceni pritožbenega sodišča je izrek izpodbijanega sklepa nerazumljiv, zaradi česar ga ni mogoče preizkusiti. Tudi če je šteti, da gre za očitno pisno pomoto v zapisu izreka sklepa, da se prekinja predlog, namesto pravilno registrski postopek odločanja o predlogu (ki jo lahko prvostopno sodišče vsak čas popravi, smiselno določilu

328. in 332. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 37. členom ZNP), je izrek sklepa nerazumljiv zato, ker iz njega ni razvidno niti od kdaj naj bi bil postopek prekinjen, niti do kdaj naj bi prekinitev trajala. V izreku opredeljen čas prekinitve postopka "do pravnomočne odločitve glede stečajnega postopka" namreč ni niti določljiv, ker se iz njega ne da razbrati, na katero odločitev stečajnega senata glede stečajnega postopka se nanaša. S tem pa je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi z 19. členom ZSReg in 37. členom ZNP.

Iz navedenega razloga je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep prvostopnega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 39. člena ZSReg).

V novem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva, da je na predlagateljev predlog (ki ga je kot prevzemna družba predlagatelj vložil tudi v imenu prevzetih družb) najprej s sklepom odločilo o pripojitvi in jo vpisalo v sodni register ter da je bil nad subjektom vpisa v sodni register M.I. d.o.o., Ljubljana s pravnomočnim sklepom St 211/2002 začet stečajni postopek, še preden je registrsko sodišče na podlagi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cpg 23/2003 z dne 7.5.2003. ponovno odločilo o predlagateljevem predlogu.

Nadalje naj upošteva, da je pri istem subjektu vpisa v sodni register po uradni dolžnosti opravilo vpis pravnomočnega sklepa o začetku stečajnega postopka (prvi odstavek 171. člena ZPPSL v zvezi z drugim odstavkom 9. člena ZSReg).

Registrski postopek je po svoji naravi nepravdni postopek, v katerem pristojno sodišče po pravilih registrskega postopka odloča o podatkih, ki se pri subjektih vpisa vpisujejo v sodni register.

Postopek za vpis v sodni register se začne z vložitvijo predloga (prvi odstavek 9. člena ZSReg). Po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa začne sodišče postopek samo, kadar tako določa zakon (drugi odstavek 9. člena ZSReg).

Po uradni dolžnosti pravilno izveden vpis pravnomočnega sklepa o začetku ali o zaključku stečajnega postopka, po svoji naravi v registrskem postopku, ki se je pred tem začel na podlagi vloženega predloga, nima enakih pravnih posledic, kot jih ima v pravdnem postopku sklep o začetku ali o zaključku stečajnega postopka. Pravdni postopek se zaradi pravnih posledic začetka ali zaključka stečajnega postopka prekine (3. in 4. točka 205. člena ZPP). V registrskem postopku pa je posledica nastopa pravnih posledic začetka stečajnega postopka nad subjektom vpisa v sodni register ravno vpis sklepa o začetku stečajnega postopka v sodni register; posledica zaključka stečajnega postopka pa je vpis pravnomočnega sklepa o zaključku stečajnega postopka v sodni register (prvi odstavek 171. člena ZPPSL). Z dnem vpisa sklepa o zaključku stečajnega postopka v sodni register registrsko sodišče izbriše dolžnika iz sodnega registra in predhodne vpise, ki jih je opravilo na podlagi prvega odstavka 171. člena ZPPSL (drugi odstavek 171. člena ZPPSL). Niti po vpisu pravnomočnega sklepa o začetku stečajnega postopka niti po vpisu pravnomočnega sklepa o zaključku stečajnega postopka, ni mogoče več nadaljevati registrskega postopka, ki se je začel na predlog, ki je bil vložen pred katerim od vpisov, ki jih je sodišče opravilo po uradni dolžnosti, niti ni mogoče s poznejšimi vpisi spreminjati vpisov, ki so bili že vpisani na dan vpisa sklepa o začetku stečajnega postopka. Zato bi bila prekinitev tako zaradi začetka stečajnega postopka kot do zaključka stečajnega postopka, v registrskem postopku nesmiselna. V registrskem postopku zato smiselna uporaba 3. in 4. točke 205. člena ZPP o prekinitvi pravdnega postopka in o njenem nadaljevanju v skladu s prvim odstavkom 208. člena ZPP, v zvezi z 19. členom ZSReg in 37. členom ZNP, v opisanem dejanskem stanju ni možna.

Prekinitev postopka, kot jo ureja ZSReg, pa je tudi sicer predvidena le v primeru čakanja na odločitev o predhodnem vprašanju, ki je med udeleženci sporno (drugi odstavek 33. člena ZSReg). Da bi šlo v konkretnem primeru za takšen razlog prekinitve postopka odločanja o predlogu pa niti iz podatkov spisa, niti iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno.

Glede na navedeno pritožbeno sodišče ocenjuje, da za prekinitev postopka sploh niso podani pogoji; niti ne ob smiselni uporabi 205. člena ZPP, niti ne na podlagi drugega odstavka 33. člena ZSReg.

Zato bo moralo registrsko sodišče v novem postopku, v katerega mu je pritožbeno sodišče vrnilo zadevo, odločiti le še o predlogu predlagatelja I. d.o.o., Ljubljana, ki ga je vložil dne 12.7.2002 in o katerem še ni odločeno.

Ker je bil nad subjektom vpisa podatkov v sodni register M.I., d.o.o., Ljubljana, s pravnomočnim sklepom St 211/2002 začet stečajni postopek, bo moralo najprej preizkusiti, ali predlagatelj po vpisu sklepa o začetku stečajnega postopka, še vedno izkazuje pravni interes za ponovno odločanje o utemeljenosti njegovega predloga (skozi presojo ali bi ponovna odločitev o predlogu imela kakšne posledice na po uradni dolžnosti vpisan pravnomočen sklep o začetku stečajnega postopka nad subjektom vpisa M.I. d.o.o., Ljubljana).

Pravni interes in upravičenost predlagatelja, da po pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka nastopa kot udeleženec registrskega postopka, morata biti podana ves čas trajanja postopka.

Ker pa se je postopek, ki je bil začet na predlog predlagatelja, še pred pravnomočnostjo sklepa o predlogu, nadaljeval po uradni dolžnosti (z vpisom sklepa o začetku stečajnega postopka nad tistim subjektom vpisa v sodni register, kot je bil v sodnem registru vpisan na dan začetka stečajnega postopka - vpis pripojitve na podlagi določila 521. člena ZGD), se je smiselno postopek, ki je tekel na podlagi predloga, končal. Ker pa je tudi v nepravdnem postopku o vsakem predlogu potrebno odločiti, ne glede na dejstvo, če se je med postopkom odločanja o predlogu začel postopek po uradni dolžnosti (primerjaj z drugim odstavkom 22. člena ZNP), veljajo smiselno te določbe ZNP tudi v registrskem postopku (19. člen ZSReg).

2. Pritožba M. d.o.o., Medvode, ni dovoljena.

Pritožnik je ena izmed prevzetih družb, ki je na podlagi vpisa sklepa o pripojitvi k prevzemni družbi (2. točka tretjega odstavka 521. člena ZGD), prenehala. S pritožbo zoper izpodbijani sklep pa želi smiselno doseči nadaljevanje postopka odločanja o predlogu in takšno odločitev registrskega sodišča, na podlagi katere bi nad njim prenehal teči stečajni postopek. Zato je predlagal, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da predlog za vpis pripojitve zavrže, oziroma podrejeno tako, da prekine postopek do takrat, ko ga bo stečajni upravitelj prevzel oz. ko ga bo sodišče povabilo, naj to stori.

Ravno zaradi vpisa pravnomočnega sklepa o začetku stečajnega postopka nad subjektom vpisa v sodni register, družbo M.I. d.o.o., Ljubljana, opr. št St 211/2002 Okrožnega sodišča v Ljubljani, je nastala situacija, zaradi katere je pritožnik izgubil status udeleženca - predlagatelja registrskega postopka (tudi v njegovem imenu ga je namreč vložila prevzemna družba I. d.o.o., Ljubljana; primerjaj z določilom prvega odstavka 520. člena ZGD). Na sposobnost udeleženca v registrskem postopku mora sodišče ves čas postopka paziti po uradni dolžnosti (smiselno 80. člen ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 37. členom ZNP), ker je obstoj te sposobnosti procesna predpostavka v vseh fazah postopka, torej tudi pri presoji dovoljenosti rednega pravnega sredstva zoper sklep registrskega sodišča. Ker se zaradi vpisa pravnomočnega sklepa o začetku stečajnega postopka v sodni register, pomanjkljivost na strani udeleženca kot predlagatelja, to je prevzete družbe, ki je bila na dan začetka stečajnega postopka nad prevzemno družbo, kot prevzeta družba že izbrisana iz sodnega registra, po oceni pritožbenega sodišča ne da več odpraviti (glej smiselno peti odstavek 81. člena ZPP), ker do ponovnega vpisa pripojene družbe v sodni register (po vpisu pravnomočnega sklepa o začetku stečajnega postopka nad prevzemno družbo) v skladu s pravili postopka sodnega registra ne more več priti, niti se ne da odpraviti z njegovim zastopanjem po stečajni upraviteljici, ki zastopa stečajnega dolžnika, je nastala situacija, ko je pritožba vložena po osebi, ki te pravice več nima. Pritožnik je imel kot eden izmed predlagateljev v postopku pripojitve status udeleženca registrskega postopka kvečjemu do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka, po tem pa več ne.

S tem pa se izkaže, da je pritožba prevzete družbe M. d.o.o., Medvode, zoper izpodbijani sklep nedovoljena in jo je zato moralo pritožbeno sodišče zavreči (1. točka 39. člena ZSReg).

Sodišče prve stopnje pa bo moralo odločati še o predlogu M. d.o.o., Medvode, ki je z vlogo z dne 4.10.2004 predlagal, da se v sodnem registru ponovno vpiše družba M. d.o.o., in sicer do pravnomočne odločitve o njeni pripojitvi k družbi M.I. d.o.o. - v stečaju.