Jedro

Sodišče je utemeljeno dovolilo predlagano izvršbo na podlagi sodbe, ki dolžniku nalaga solidarno plačilo denarne obveznosti.

Izrek

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Črnomlju, opr. št. P 244/97, dovolilo predlagano izvršbo na nepremičnino dolžnika.

Zoper sklep o izvršbi je dolžnik vložil pravočasen ugovor. Navaja, da upnik do njega kot fizične osebe nima odprtih terjatev. Terjatev ima le do podjetja A. d.o.o., katerega direktor je. Upnik ni izpolnil pogodbene obveznosti in uveljavil možnost poravnave terjatve preko garanta ali nepremičnine. Kredit je od upnika najel A. d.o.o., leta 1996. Na ugovor je upnik odgovoril. Navaja, da je bil izvršilni predlog podan na podlagi pravnomočne sodbe, ki dolžniku nalaga nerazdelno plačilo terjanega zneska. Upnik lahko od kateregakoli nerazdelnih dolžnikov zahteva plačilo celotnega dolga. Dolžnik, ki terjatev odplača, ima do drugega nerazdelnega dolžnika regresno pravico. Meni, da dolžnik z ugovorom le zavlačuje izvršilni postopek.

Sodišče prve stopnje je štelo, da dolžnikov ugovor ni utemeljen in ga je, na podlagi določbe tretjega odst. 58. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), odstopilo naslovnemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor ni utemeljen.

Sodišče prve stopnje je izvršbo dovolilo na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Črnomlju, opr. št. 244/97, ki je postala pravnomočna 29.6.1998. Upnik utemeljeno opozarja na dejstvo, da izrek citirane sodbe dolžniku kot fizični osebi nalaga nerazdelno plačilo v izreku navedenih denarnih zneskov in zakonitih zamudnih obresti.

Pravilno in na določbi prvega odst. 414. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) temelječe je tudi nadaljnje stališče upnika, da vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost. Upnik lahko zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena; vendar pa obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni in so vsi dolžniki prosti. Ker je izpolnitveni rok, naveden v izreku sodbe, ki je izvršilni naslov, v času izdaje sklepa o izvršbi že potekel in ker sodba tudi ne vsebuje nikakršne omejitve zaveze dolžnika kot fizične osebe in ker dolžnik tudi ne trdi, da je dolg poravnal solidarni sodolžnik - A. d.o.o., je sodišče prve stopnje utemeljeno na podlagi predloženega izvršilnega naslova izvršbo dovolilo. Izvršba je bila dovoljena na podlagi pravnomočne sodbe kot izvršilnega naslova, zato ni pravno odločilna ugovorna navedba, da upnik ni izpolnil dela pogodbene obveznosti in da je kredit najelo podjetje A., katerega direktor je dolžnik.

Pritožbeno sodišče po navedenem zaključuje, da dolžnik ne zatrjuje obstoja nobenega od razlogov, ki izvršbo preprečujejo in ki so navedeni v določbi 55. čl. ZIZ. Ker tudi ni podan nobeden od ugovornih razlogov, na obstoj katerih mora sodišče pri odločanju o ugovoru paziti po uradni dolžnosti (drugi odst. 55. čl. ZIZ), je ugovor zavrnilo in sklep o izvršbi sodišča prve stopnje potrdilo.