Jedro

Ker revidentka v reviziji konkretno niti ne zatrjuje niti ne obrazloži in ne dokazuje, da bi bil za dovoljenost revizije podan kateri od razlogov iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1, revizije v tem primeru ni mogoče dovoliti.

Izrek

1. Revizija prvotožene stranke zoper 2. točko izreka izpodbijane sodbe in sklepa sodišča prve stopnje se zavrže. 2. Pritožba prvotožene stranke zoper 3. in 4. točko izreka izpodbijane sodbe in sklepa se zavrne in se potrdita izpodbijana sklepa.

Obrazložitev

Zoper 2. točko izreka izpodbijane sodbe in sklepa, št. U 250/2007-8 z dne 16.10.2007, je prvotožena stranka vložila revizijo. Zoper 3. in 4. točko izreka navedene sodbe in sklepa pa je prvotožena stranka vložila pritožbo. Priglaša stroške revizijskega in pritožbenega postopka.

K 1. točki izreka: Revizija ni dovoljena.

Z navedeno sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje v izreku pod točko 1 zavrglo tožbo zoper rektorja Univerze ..., prof. dr. A.A., v izreku pod točko 2 je tožnikovi tožbi zoper Univerzo ... delno ugodilo tako, da se odločba Univerze ... z dne 26.4.2007 odpravi in zadeva vrne prvotoženi stranki v ponoven postopek, v preostalem delu pa je tožbo zavrnilo, v izreku pod točko 3 je sodišče prve stopnje odločilo, da je Univerza ... dolžna tožniku povrniti stroške tega postopka v višini 350,00 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe brezobrestno, po izteku tega roka pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo. V izreku pod točko 4 je sodišče zahtevek Univerze ... za povrnitev stroškov postopka zavrnilo. V izreku pod točko 5 pa je zahtevek rektorja Univerze ..., prof. dr. A.A. za povrnitev stroškov postopka zavrnilo. Z navedeno odločbo je prvotožena stranka tožnikovo vlogo za izvolitev v naziv redni profesor za predmetno področje „Procesna tehnika“ zavrnila.

Po presoji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v tem primeru revizije ni mogoče dovoliti.

Po določbi 2. odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) je revizija dovoljena, če je podan eden od v tej določbi navedenih pogojev za njeno dovolitev. Po presoji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pa je tako trditveno kot dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogoja za dovolitev revizije iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1 na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče niti uvesti niti voditi. Ker revidentka v reviziji konkretno niti ne zatrjuje niti ne obrazloži in ne dokazuje, da bi bil za dovoljenost revizije podan kateri od razlogov iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1, revizije v tem primeru ni mogoče dovoliti.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je glede na navedeno revizijo prvotožene stranke zoper 2. točko izreka sodbe in sklepa zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. Ker je bila revizija zavržena, nosi revidentka sama svoje stroške postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1).

K 2. točki izreka: Pritožba zoper 3. in 4. točko izreka sodbe in sklepa ni utemeljena.

V obravnavani zadevi prvotožena stranka izpodbija sklep prvostopenjskega sodišča, s katerim je bilo odločeno o stroških postopka. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je tožnik le delno uspel s svojim zahtevkom, zato je neutemeljeno zavrnilo povračilo stroškov prvotoženi stranki v celoti. Glede na uspeh v pravdi bi moralo sodišče prve stopnje odločiti o sorazmernem povračilu stroškov prvotožene stranke.

Po presoji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 3. odstavka 25. člena ZUS-1, ki napotuje na uporabo Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07, Pravilnik) in po katerem je sodišče prve stopnje priznalo tožniku pavšalne stroške postopka v višini 350,00 EUR. Po določbi 5. člena navedenega Pravilnika se pri določitvi in povrnitvi stroškov tožniku po tem pravilniku ne uporabljajo določbe drugih predpisov, razen v primeru, če v postopku nastanejo tudi stroški prič, izvedencev in tolmačev, ko se ti stroški povrnejo na podlagi zakona, ki ureja pravdni postopek in podzakonskih predpisov, izdanih na njegovi podlagi. Navedeni pravilnik je torej specialni predpis, ki izključuje uporabo drugih predpisov pri določitvi in povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker pa je pri pavšalni odmeri stroškov po navedenem pravilniku obseg povrnitve stroškov stranke določen, stroškov ni mogoče odmerjati s tehtanjem uspeha posamezne stranke v upravnem sporu, kot to meni prvotožena stranka. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tudi zahtevo za povrnitev stroškov postopka, saj je imelo za takšno odločitev podlago v 1. odstavku 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 25. člena ZUS-1. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije pritožbo zoper sklep o stroških postopka zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 76. člena v zvezi s 1. odstavkom 82. člena ZUS-1. Ker prvotožena stranka s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1).