Jedro

Skrbni in celoviti oceni vsakega izvedenega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj skladno z 8. čl. ZPP prvostopnega sodišča pritoženo sodišče v celoti pritrjuje. Pritožbena trditev o neverodostojnosti priče J.L., ker je ta v dobrih odnosih z direktorjema obeh pravdnih strank, zaradi česar je bila njegova izpovedba nevtralna, je kontradiktorna. Nevtralnost priče v sporu in s tem nezainteresiranost za izid postopka je prav tista vrlina, ki priči zagotavlja njeno verodostojnost. Če je torej navedena priča izpovedala, da ji reklamacija in kvalitativni prevzem pri končnem kupcu G. ni znano, ni razloga za dvom v verodostojnost njegove izpovedbe. Z navedeno izpovedbo pa je omajala verodostojnost samega zapisnika o reklamaciji, ki ga J.L. ni podpisal in iz katerega naj bi izhajalo, da je bil pri pregledu dobavljenega blaga navzoč.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo je prvostopno sodišče obdržalo v veljavi plačilni nalog Okrožnega sodišča v Krškem, opr. št. Plg 22/98 z dne 7.12.1998 in toženi stranki naložilo povračilo nadaljnjih pravdnih stroškov tožeče stranke.

Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka, uveljavljala pa je vse pritožbene razloge iz 1. odst. 353. čl. ZPP ter predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v novo sojenje, podrejeno pa spremembo sodbe tako, da pritožbeno sodišče tožbeni zahtevk v celoti zavrne s stroškovno posledico. V pritožbi izpodbija verodostojnost izpovedbe priče J.L., ker je ta dober znanec direktorjev obeh pravdnih strank, zato je pričal nevtralno, da se ne bi zameril kateri od strank. Da tožena stranka nima potrdila o dostavi reklamacijskega zapisnika tožeči stranki, je logično, saj sta pravdni stranki zaradi medsebojnega poznanstva in zaupanja poslovali po domače. V smislu uzance št. 150/2 Splošnih uzanc je tožena stranka tožeči takoj po prejemu blaga v Zagrebu ustno sporočila reklamacijo, nato pa še sestavila pisni reklamacijski zapisnik. Dejansko stanje je ostalo nepopolno ugotovljeno tudi zato, ker sodišče ni zaslišalo predlagane priče D.T. o okoliščinah reklamacije in skladiščenja blaga ter njegove usode. Sicer pa A.Č. ni podpisal reklamacijskega zapisnika, ker ni imel za to nobenih pooblastil. Priglasila je pritožbene stroške.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopno sodišče je tožbenemu zahtevku za plačilo dobavljenega blaga toženi stranki ugodilo, ker je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da tožena stranka ni dokazala, da je tožeči stranki dobavljeno blago reklamirala. Po presoji zapisnika o reklamaciji, ki ga je podpisal le D. T., ne pa tudi voznik J. L. in A. Č., ki je bil po njegovi lastni izpovedbi pri pregledu blaga pri končnem kupcu v Zagrebu navzoč, pa tudi ne zatrjevanih napak blaga. Skrbni in celoviti oceni vsakega izvedenega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj skladno z 8. čl. ZPP prvostopnega sodišča pritoženo sodišče v celoti pritrjuje. Pritožbena trditev o neverodostojnosti priče J.L., ker je ta v dobrih odnosih z direktorjema obeh pravdnih strank, zaradi česar je bila njegova izpovedba nevtralna, je kontradiktorna. Nevtralnost priče v sporu in s tem nezainteresiranost za izid postopka je prav tista vrlina, ki priči zagotavlja njeno verodostojnost. Če je torej navedena priča izpovedala, da ji reklamacija in kvalitativni prevzem pri končnem kupcu G. ni znano, ni razloga za dvom v verodostojnost njegove izpovedbe. Z navedeno izpovedbo pa je omajala verodostojnost samega zapisnika o reklamaciji (priloga B4), ki ga J.L. ni podpisal in iz katerega naj bi izhajalo, da je bil pri pregledu dobavljenega blaga navzoč. Da je tožena stranka reklamirala dobavljeno blago tožeči stranki najprej ustno, nato pa še pismeno, pa v prvostopnem postopku tudi po presoji pritožbenega sodišča ni uspela dokazati. Pritožbena trditev, da A.Č. ni pooblaščen za podpis reklamacijskega zapisnika ob pregledu blaga v Zagrebu, pa je nedovoljena pritožbena novota, ki je pritožbeno sodišče skladno s 1. odst. 496. a čl. ZPP ni smelo presojati, saj tožena stranka ni niti pojasnila, zakaj navedenega dejstva ni mogla navesti že v postopku na prvi stopnji.

Neutemeljen je pri tem očitek prvostopnemu sodišču, da ni izvedlo dokaza z zaslišanjem priče D.T., kar je imelo za posledico nepopolno ugotovljeno dejansko stanje o okoliščinah reklamacije, skladiščenju blaga in kasnejši usodi le-tega. Iz spisovnega gradiva namreč izhaja, da je prvostopno sodišče dvakrat vabilo navedeno pričo na narok za glavno obravnavo zaradi izvedbe dokaza z njegovim zaslišanjem, pa se vabilu ni odzval. Ker je priča tuj državljan, ki živi v Republiki Hrvaški, prisilnih ukrepov, določenih v 1. odst. 248. čl. ZPP za zagotovitev njegove navzočnosti, sodišče ni moglo realizirati.

Tako se pokaže, da je prvostopno sodišče pravilno in dovolj popolno ugotovilo dejansko stanje glede na razpoložljive izvedene dokaze. Ker pa je izpobijana sodba uspešno prestala tudi uradni preizkus pritožbenega sodišča po 2. odst. 365. čl. ZPP, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (368. čl. ZPP).

Izrek o stroških temelji na 1. odst. 166. čl. v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje pritožbene stroške.

Določbe ZPP/77 je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi 1. odst. 498. čl. ZPP (Ur. l. RS št. 26/99).