Jedro

Tožnik - policist, ki je sam zaprosil za premestitev na manj odgovorno delovno mesto (z mesta kriminalističnega tehnika na postajo mejne policije), ni upravičen do plače po količniku, kot jo je prejemal na prejšnjem delovnem mestu, temveč do plače, ki je določena za delovno mesto, kot ga opravlja po premestitvi, saj ne gre za premestitev po 19. oziroma 94. čl. Zakona o notranjih zadevah (Ur.l. SRS št. 28/80). Ker je policist ugovarjal zoper nižji plačilni razred, ugovor delavca pa po določbi 1. odst. 106. čl. ZDR zadrži izvršitev sklepa do sprejema dokončne odločitve, je upravičen do plače po višjem količniku do dneva sprejema dokončne odločbe delodajalca, od takrat naprej pa do plače po nižjem količniku.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni tako, da se odločbi tožene stranke z dne 24.11.1995 in z dne 18.1.1996 spremenita glede datuma izvršitve in se datum 1.1.1996 nadomesti z datumom vročitve dokončne odločbe, tožena stranka pa je dolžna tožniku za čas od 1.1.1996, do dne vročitve dokončne odločbe z dne 18.1.1996 plačati razliko v plači med količnikom 2,65 in 3,25. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik trpi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožnika, glaseč se na razveljavitev odločb tožene stranke Republike Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve ... in podrejeni zahtevek, glaseč se na razveljavitev citiranih odločb v delu, v katerem je bil tožnik razvrščen v plačilni razred s količnikom 2,65 in obračun ter izplačilo plače po količniku 3,25 od 1.1.1996 dalje ter zahtevek na razveljavitev odločb tožene stranke ... v delu, v katerem je bil tožnik razvrščen v plačilni razred s količnikom 2,65 ter obračun in izplačilo plače po količniku 3,25 od 1.3.1996 dalje. Poleg tega je odločilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki njene stroške postopka v višini 11.424,00 SIT, v roku 8 dni pod izvršbo. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnik iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in hkrati naloži toženi stranki, da mu povrne stroške postopka, vključno s stroški pritožbe, oz. podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da je sodišče prve stopnje preozko tolmačilo določbe 91. oz. 94. člena ZONZ. Po njegovem mnenju je omenjene določbe potrebno tolmačiti širše, kar v konkretnem primeru pomeni tudi to, naj bi se z njegovo razporeditvijo uredile razmere tako v kriminalistični službi, kakor tudi na PMP X.. Prepričan je, da je situacija zanj res absurdna, ko je kot vesten delavec kriminalistične tehnike skušal opozoriti na težave, pa je bil v okviru tega zaradi potreb službe na koncu razporejen drugam, sodišče pa ne uporabi citiranih določb ZONZ. Zato predlaga, da se njegovemu zahtevku glede plače ugodi.

Pritožba je delno utemeljena.

Po oceni pritožbenega sodišča se je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov v načelu pravilno opredelilo do tožnikovega zahtevka in utemeljeno zavrnilo tako njegov glavni zahtevek po razveljavitvi spornih odločb, kot tudi njegov podrejeni zahtevek v zvezi s plačilom razlike v plači med količnikom 2,65 in 3,25. Iz tožnikove prošnje za premestitev z dne 27.7.1995 izhaja, da je tožnik s to vlogo sam prosil za premestitev na manj odgovorno delovno mesto in sicer za policista na PMP X. Z izpodbijano odločbo z dne 24.11.1995 je tožena stranka njegovi prošnji ugodila in ga s 1.1.1996 razporedila na željeno delovno mesto. Tožnik se je s tako razporeditvijo strinjal, kar je tudi izrecno navedel v ugovoru zoper odločbo. Ni pa se strinjal z razporeditvijo v plačilni razred s količnikom 2,65 iz razloga, ker je na prejšnjem, bolj zahtevnem delovnem mestu kriminalističnega tehnika I, prejemal plačo v višjem plačilnem razredu po količniku 3,25. Vendar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da iz razloga, ker je tožnik sam zaprosil za razporeditev, v tem primeru ne gre za premestitev po 91. oz. 94. členu Zakona o notranjih zadevah (ZONZ - Ur.l. SRS št. 28/80) in je v posledici tega utemeljeno zaključilo, da tožnik ni upravičen do plače po količniku, kot bi jo prejemal na delovnem mestu kriminalističnega tehnika I, za katero se zahteva višja šolska izobrazba, temveč le do ustrezne plače po količniku, ki je določena za delovno mesto policista in za katero se zahteva srednja šolska izobrazba, ki jo tožnik tudi dejansko ima. Pritožbeno sodišče te zaključke sodišča prve stopnje v celoti sprejema. Zaradi tega so pritožbene navedbe, da bi moral tožnik tudi na delovnem mestu policista prejemati plačo po količniku, kot jo je prejemal na prejšnjem delovnem mestu kriminalističnega tehnika I, neutemeljene.

Pač pa je pritožba tožnika delno utemeljena iz razlogov, na katera ob reševanju pritožbe pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur.l. SFRJ št. 4/77 - 27/90). Tako je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožnikov zahtevek po izplačilu plače po količniku 3,25 v celoti zavrnilo. Kot izhaja iz listinskih dokazov, je bil tožnik z odločbo tožene stranke z dne 24.11.1995 razporejen na delovno mesto policista na PMP X. Zoper odločbo je tožnik ugovarjal, o njegovem ugovoru pa je tožena stranka odločila šele 18.1.1996. Tožnik je bil z omenjeno odločbo razporejen na drugo delovno mesto s 1.1.1996 in od takrat mu je tožena stranka tudi izplačevala nižjo plačo po količniku 2,65. Ker pa ugovor delavca zoper sklep o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih po določbi 1. odst. 106. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS št. 14/90, 5/91 in 71/93) zadrži izvršitev sklepa do sprejema dokončne odločitve, bi moralo sodišče prve stopnje ob upoštevanju te določbe tožnikovemu zahtevku delno ugoditi in odločiti, da bi moral tožnik dobivati plačo po količniku 3,25, ki jo je prejemal na prejšnjem delovnem mestu do tedaj, dokler odločba z dne 24.11.1995 ni postala dokončna in izvršljiva.

Zaradi vsega navedenega je bilo potrebno pritožbi tožnika delno ugoditi in izpodbijano sodbo delno spremeniti tako, da se izpodbijani odločbi tožene stranke z dne 24.11.1995 in 18.1.1996 spremenita glede datuma izvršitve in da se datum 1.1.1996 o razporeditvi tožnika na novo delovno mesto nadomesti z datumom vročitve dokončne odločbe ter da je tožena stranka dolžna tožniku za čas od 1.1.1996 do dneva vročitve dokončne odločbe z dne 18.1.1996, plačati razliko v plači med količnikom 2,65 in 3,25. V ostalem je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Ker je tožnik s pritožbo uspel le s sorazmerno majhnim delom zahtevka, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 1. odst. 166. člena ZPP odločilo, da tožnik trpi sam svoje pritožbene stroške. Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99) uporabilo določbe ZPP-77, ki se je pred uveljavitvijo novega ZPP-99 smiselno uporabljal kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I in 45/I/94).