Jedro

Subjektivne meje pravnomočnosti sodbe učinkujejo tudi proti dedičem, ki so univerzalni pravni nasledniki, vendar pa mora biti za vknjižbo izpolnjen nadaljnji (oziroma prvi) pogoj, to je, da je sodba primeren naslov za vknjižbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje ter dovoli izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zemljiškoknjižni predlog predlagatelja za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, vknjižbo lastninske pravice in vknjižbo izbrisa prepovedi odtujitve oziroma obremenitve za nepremičnino parc. št. 613/4 in 613/7, vpisano v vl. št. 418.k.o. D. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj, zaradi napačne uporabe materialnega prava in predlaga, da Višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da vknjižbo lastninske pravice dovoli. Navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit. Predlog za vzpostavitev listine ni bil vložen, zato ga sodišče ni moglo zavrniti. Ugotovitev sodišča o tem, da predlagatelj ni predložil listine, iz katere bi bil razviden prehod lastninske pravice od zemljiškoknjižnih lastnikov na predlagatelja, nima podlage v zakonu in sodni praksi. Predlagatelj je pojasnil, da so bili v času izdaje sodbe takratnega Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani, opr. št. VI P 259/91 solastniki spornih nepremičnin B. S. do 4/6, R. S. do 1/6 in S. St., zdaj Sc. do 1/6. B. S. je umrl, njegovi dediči so bili na podlagi sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani S. Sc. do 1/6, T. S. do 2/6 in R. S. do 1/6. Pri deležih S. Sc. in R. S. , vsakega do 1/6, bi bila možna vknjižba lastninske pravice v korist predlagatelja brez dodatnih listin, do česar se sodišče ni opredelilo. Za vknjižbo pri deležu, pri katerem je bil v času izdaje sodbe vknjižen B. S. pa je vknjižba možna na podlagi sodbe ter na podlagi sklepa o dedovanju. Sodišče na navedbe predlagatelja v pripravljalni vlogi ni odgovarjalo, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, prav tako ni odgovorilo na navedbe, da za vknjižbo lastninske pravice pri deležu S. Sc. in R. S., za vsakega do 1/6, niso potrebne nobene druge listine, pač pa zadošča že sama sodba. Glede vknjižbe v primeru, ko je pogodbena stranka umrla, pa je sodišče prezrlo sodno prakso. Predlagatelj predlaga vknjižbo lastninske pravice na podlagi sodbe, ta učinkuje tudi zoper dediče pokojnega B. S. V 9. členu ZZK-1 je uzakonjeno načelo pravnega prednika, po členu 149. in 150. ZZK-1 je vpis dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se predlaga vpis, tudi sodna odločba bi morala učinkovati proti tej osebi. Subjektivne meje pravnomočnosti, ki zadevajo istovetnost pravdnih strank, učinkujejo tudi proti dedičem, ki so univerzalni pravni nasledniki, pravno nasledstvo je izkazano s pravnomočno sodbo in pravnomočnim sklepom o dedovanju. Posledično je sodišče neutemeljeno zavrnilo tudi predlog za izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve, v skladu s 1. odstavkom 100. člena ZZK-1 bi jo moralo sodišče izbrisati hkrati z dovolitvijo predlagane vknjižbe.

Pritožba ni utemeljena.

Neutemeljena je pritožbena navedba, da predlog za vzpostavitev listine ni bil vložen, saj je predlagatelj z vlogo, ki je bila na sodišču prejeta 3.3.2009 predlagal vzpostavitev menjalne pogodbe.

Predlagatelj navaja, da vknjižbo predlaga na podlagi sodbe, ki učinkuje tudi zoper dediče B. S. po sklepu o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani, vendar pritožbene navedbe predlagatelja niso utemeljene. Sodišče druge stopnje sicer soglaša s stališčem pritožbe, da subjektivne meje pravnomočnosti sodbe učinkujejo tudi proti dedičem, ki so univerzalni pravni nasledniki, vendar pa mora biti za vknjižbo izpolnjen nadaljnji (oziroma prvi) pogoj, to je, da je sodba primeren naslov za vknjižbo, kar pa v konkretnem primeru ni podano. V skladu s 40. členom Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/03, ZZK-1) je namreč (lastninsko) pravico možno vknjižiti na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice, katere vknjižba se predlaga; pravnomočne sodbe, s katero je sodišče osebi, proti kateri se predlaga vpis, naložilo, da prizna svoj podpis na zasebni listini iz 1. točke 1. odstavka 40. člena ZZK-1, oziroma da izroči odpravek notarskega zapisa, sestavljen za vpis v zemljiško knjigo ali pravnomočne sodbe, s katero je sodišče osebi, proti kateri se predlaga vpis, naložilo, da izstavi zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga. Sodba, ki jo predlagatelj navaja kot podlago za vknjižbo v tej zadevi navedenih pogojev, ki pridejo po 40. členu ZZK-1 v poštev glede vknjižbe lastninske pravice na podlagi sodbe, ne izpolnjuje. Z navedeno sodbo je bil zavrnjen zahtevek na razveljavitev menjalne pogodbe z dne 22.3.1991, ugodeno pa je bilo zahtevku na izročitev nepremičnin, ki so bile predmet menjalne pogodbe, v last in posest, pri čemer je bil sedanji predlagatelj M. S., B. S., R. S. in S. St. nerazdelno dolžan plačati tolarsko protivrednost 10.000,00 DEM po prodajnem kurzu Ljubljanske banke na dan plačila. Lastninske pravice torej predlagatelj ni pridobil na podlagi sodbe, pač pa je bila podlaga za pridobitev lastninske pravice navedena menjalna pogodba.

Sodišče prve stopnje je zato predlagatelja pravilno pozvalo na predložitev listine, iz katere bi bil razviden prehod lastninske pravice od zemljiškoknjižnih lastnikov na predlagatelja, saj vknjižba na podlagi navedene sodbe (tudi upoštevaje sklep o dedovanju, ki je bil naknadno predložen) ni bila mogoča. Glede na to, da torej veriga prehodov lastninske pravice od zemljiškoknjižnih lastnikov iz priloženih listin ni bila razvidna, je sodišče prve stopnje predlog za vknjižbo lastninske pravice utemeljeno zavrnilo.

Sodišče prve stopnje na vse navedbe predlagatelja iz pripravljalne vloge res ni izrecno odgovorilo, vendar je bilo sklep sodišča prve stopnje mogoče preizkusiti, pri čemer je sodišče prve stopnje pravilno navedlo tudi, da se zemljiškoknjižno stanje v deležih, ki so navedeni v menjalni pogodbi, sklenjeni dne 22.3.1991, ne ujema. Glede na to, da, kot je bilo že obrazloženo, predložena sodba ne more biti podlaga za vknjižbo lastninske pravice, je neutemeljena tudi pritožbena navedba, da bi bila delno vknjižba (glede S. Sc. in R. S., pri vsakem do 1/6 sporne nepremičnine), možna brez dodatnih listin, torej zgolj na podlagi sodbe.

Ker listine, ki jih je predložil predlagatelj ne izkazujejo prehoda lastninske pravice od zemljiškoknjižnih lastnikov do predlagatelja, saj se pri menjalni pogodbi ne ujemajo deleži (niti ni bila predložena v izvirniku), predmetna sodba s sklepom o dedovanju, kot že navedeno, pa ni listina, ki bi lahko bila podlaga za vknjižbo v skladu s 40. členom ZZK-1), je sodišče prve stopnje tudi predlog za vknjižbo lastninske pravice pravilno zavrnilo, posledično pa tudi ni prišel v poštev izbris prepovedi odtujitve in obremenitve v skladu s 1. odstavkom 100. člena ZZK-1. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo predlagatelja zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter v skladu z 2. točko 3. odstavka 161. člena ZZK-1 hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.