Jedro

Revizijsko sodišče soglaša s stališčem, da gre v delu zahtevka za odločanje v sporu o pravicah intelektualne lastnine, za katerega je podana pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani. Drugačne presoje ne utemeljuje niti sklicevanje predložitvenega sodišča, da naj bi bil „zahtevek na podlagi varstva pravic intelektualne lastnine nesklepčen (in tudi že na prvi pogled neutemeljen)“. (Ne)sklepčnost oziroma (ne)utemeljenost zahtevka je stvar njegove meritorne presoje in nima nobene zveze z ugotavljanjem kompetenčnega dejanskega stanja (to je dejstev, od katerih je odvisna pristojnost sodišča).

Izrek

Za odločanje o delu tožbenega zahtevka, ki se nanaša na posege v pravice intelektualne lastnine, je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je zoper toženo stranko vložila tožbo zaradi plačila odškodnine (pcto. 21.000,00 EUR; 5. točka tožbenega zahtevka), prepovedi nadaljnjih kršitev (pcto. 1.000,00 EUR; 1. - 3. točka tožbenega zahtevka) in posegov v pravice intelektualne lastnine (pcto. 1.000,00 EUR; 4. točka tožbenega zahtevka). Skupaj s tožbo je vložila tudi predlog za izdajo začasne odredbe, ki se nanaša na nedenarno terjatev iz 1. točke tožbenega zahtevka.

2. Tožba je bila vložena pred Okrožnim sodiščem v Kopru, ki je ob predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da tožeča stranka uveljavlja tri zahtevke z različno pravno podlago. S sklepom P 555/2011 z dne 28. 11. 2011 se je izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o delu tožbenega zahtevka glede nedenarnega zahtevka na prepoved nadaljnjih kršitev (pcto. 1.000,00 EUR), kakor tudi za odločanje o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo, ter zadevo v tem obsegu odstopilo Okrajnemu sodišču v Kopru (1. točka izreka). Za stvarno nepristojno se je izreklo tudi za odločanje o delu tožbenega zahtevka glede posegov v pravice intelektualne lastnine ter zadevo v tem obsegu odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani (2. točka izreka).

3. Obravnavani kompetenčni spor se nanaša (le) na del zahtevka, s katerim je tožeča stranka uveljavljala varstvo pravic intelektualne lastnine. Sprožilo ga je Okrožno sodišče v Ljubljani, ki meni, da glede na nesklepčnost (in tudi že na prvi pogled neutemeljenost) tega dela zahtevka ni pristojno za odločanje. Revizijskemu sodišču predlaga, da kot krajevno pristojno določi sodišče v Kopru.

4. Za odločanje o delu tožbenega zahtevka, ki se nanaša na posege v pravice intelektualne lastnine, je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

5. V sporih o pravicah intelektualne lastnine so za odločanje na prvi stopnji, ne glede na vrednost spornega predmeta, pristojna okrožna sodišča (4. točka drugega odstavka 101. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) in 6. točka drugega odstavka 32. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)), krajevno izključno pristojno pa je Okrožno sodišče v Ljubljani (drugi odstavek 103. člena ZS).

6. Pristojnost se po drugem odstavku 17. člena ZPP presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Tožeča stranka je v tožbi (med drugim) navedla, da so toženci neupravičeno uporabili ime prve tožnice pri poimenovanju profila „R. S.“ na spletni strani http://www.Facebook.com

ter pri poimenovanju bloga „R. S. d.d.“ na spletni povezavi Google blog http://www.blogger.com

. Toženci so z objavami fotografij na navedenih spletnih straneh tudi neupravičeno uporabili znak prve tožnice, ki ga je le-ta (skladno z določbami Zakona o industrijski lastnini) registrirala kot znamko pod registrsko številko 200871617 in mednarodno pod številko IR-953.350, objavljeno v glasilu W. G. 2008/09. 7. S povzetimi tožbenimi trditvami je tožeča stranka utemeljevala del zahtevka, s katerim je od tožene stranke zahtevala (1) umik spletnega bloga http://r.-s..blogspot.com/

ali spremembo njegovega imena, tako da le-to ne bi več vsebovalo imena S. (del 2. točke tožbenega predloga), (2) prepoved ustvarjanja spletnih profilov na portalu Facebook http://facebook.com

na način, da bi ime profila vsebovalo ime S. (del 3. točke tožbenega predloga), in (3) prepoved reproduciranja, distribucije, uporabe, predelave, javne priobčitve ali dajanja v najem zaščitne znamke v sliki z imenom „S.“, katere izključna imetnica je prva tožnica (4. točka tožbenega predloga).

8. Revizijsko sodišče soglaša s stališčem Okrožnega sodišča v Kopru, da gre v navedenem delu zahtevka za odločanje v sporu o pravicah intelektualne lastnine, za katerega je podana pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani. Drugačne presoje ne utemeljuje niti sklicevanje predložitvenega sodišča, da naj bi bil „zahtevek na podlagi varstva pravic intelektualne lastnine nesklepčen (in tudi že na prvi pogled neutemeljen)“. (Ne)sklepčnost oziroma (ne)utemeljenost zahtevka je namreč stvar njegove meritorne presoje in nima nobene zveze z ugotavljanjem kompetenčnega dejanskega stanja (to je dejstev, od katerih je odvisna pristojnost sodišča).

9. Okoliščina, da vsi tožbeni zahtevki (na prepoved nadaljnjih kršitev, na plačilo odškodnine in na varstvo pravic intelektualne lastnine) izvirajo iz istega historičnega dogodka (objave spornih vsebin na spletu), pa ne pomeni, da je med njimi podana istovetnost (v smislu iste dejanske in pravne podlage). Zato ni pravilno stališče predložitvenega sodišča, da bi nastopila litispendenca, ker bi dve sodišči (koprsko in ljubljansko) odločali o „posamezni podlagi istega [istovetnega] tožbenega zahtevka“.

10. Na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP je Vrhovno sodišče zato sklenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.