- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep III Cp 1315/99
ECLI:SI:VSLJ:1999:III.CP.1315.99 Civilni oddelek
Povzetek
- Pravna sredstva v izvršilnem postopkuAli je pritožba dopustna zoper odločbo višjega sodišča v izvršilnem postopku?
- Utemeljenost pritožbe dolžniceAli je prva dolžnica utemeljeno pritožila zoper sklep višjega sodišča, ki je odločilo o pritožbi?
- Izpodbijanje izvršilnega naslovaAli je mogoče v izvršilnem postopku izpodbijati izvršilni naslov, ki ga je dolžnica podpisala?
- Obveznost plačila dolgaKdo je odgovoren za plačilo dolga, če je dolžnica podpisala sodno poravnavo?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Zoper odločbo pritožbenega sodišča v izvršilnem postopku ni pravnega sredstva.
Izrek
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo prve dolžnice zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr.št. III Cp 132/98 z dne 25.2.1998, ker po določbi 9. čl. ZIZ, zoper sklep višjega sodišča, ki je odločilo o pritožbi, pravno sredstvo pritožbe ni več dopustno.
Zoper ta sklep se pritožuje prva dolžnica in navaja, da ne bo plačevala za dolgove, ki jih ni naredila in naj sodišče poišče praveg dolžnika. Pritožila se bo dalje, tudi na tuje sodišče, če bo potrebno Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 9. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki določa, da zoper odločbo višjega sodišča ni pravnega sredstva. Sklep je torej povsem pravilen in pritožbeno sodišče pritožnici le pojasnjuje, da v tem postopku ne more uspeti s tem, da vlaga pritožbe, v katerih navaja, da ni dolžnica. V izvršilnem postopku namreč ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, ki je sodna poravnava, ki jo je dolžnica podpisala. Izvršilni postopek je namenjen izključno temu, da se obveznost, sprejeta ali prisojena v izvršilnem naslovu, realizira, torej, da pride upnik do poplačila svoje terjatve. Ni pomembno, kdo je napravil dolgove, pomembno je, kdo se je zavezal, da bo te dolgove plačal. S sodno pravnavo sta se takratna toženca, to je dolžnica in D. M. zavezala, da bosta solidarno povrnila pravdne stroške takratnemu tožniku L. K., sedaj upniku, kar pomeni, da se je dolžnica zavezala poravnati tiste stroške, ki so predmet tega izvršilnega postopka. Zaman se torej sedaj dolžnica sklicuje na to, da ni ona naredila dolga in zato bodo zaman tudi vse pritožbe, ki jih bo vlagala na naša ali tuja sodišča.