Jedro

V skladu z drugim odstavkom 3. člena ZIN se glede vseh vprašanj, ki niso urejena z ZIN uporablja ZUP. Obrazložitev mora vsebovati navedbo dejanskega stanja s presojo dokazov, pravne predpise in razloge, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali odločitev, navedeno v izreku. Odločba pritožbenega organa, ki je meritorna, saj je pritožbeni organ spremenil izrečen inšpekcijski ukrep je glede na predhodno povedano neobrazložena, saj se pritožbeni organ ni opredelil do tožnikovih dokaznih predlogov in do navedb tožnika. Če obrazložitev upravnega akta nima z zakonom prepisane vsebine, stranki ni dana možnost, da razloge izpodbija in ji tudi ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo.

Na podlagi četrtega odstavka 29. člena ZIN v primeru, če ne gre za nujne in neodložljive ukrepe (kot je to bilo tudi v predmetni zadevi) v primeru iz tretjega odstavka 29. člena ZIN pred izdajo odločbe vroči zavezancu zapisnik in ga pozove, da se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 48 ur pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah. Po preteku tega roka inšpektor izda odločbo, ne da bi bilo potrebno dodatno zaslišanje stranke. Zakonite odločbe v predmetnem postopku ni mogoče izdati, ne da bi bila ugotovljena dejstva in okoliščine, na katera zakon ali podzakonski predpis navezuje določene pravne posledice in ne da bi bila strankam dana možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice oz. pravne koristi. Z uspehom dokazovanja je treba stranko seznaniti pred izdajo odločbe.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločbi Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Območne enote ..., 0616-2057/2016-54 z dne 30. 6. 2017 in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 0616-1038/2017/2 z dne 4. 10. 2017 se odpravita in zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka roka do plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z Izpodbijano odločbo je Enota Celje Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (v nadaljevanju inšpekcijski organ) tožniku naložila, da mora izločiti iz prometa vino CVIČEK PTP, letnik 2015, z oznakami A., B. z dodano oznako vaške situle, polni C.,..., št. odločbe o ocenitvi vina ..., serija L1/1, za katero je bilo ugotovljeno, da je napačno označeno zaradi zavajajočega navajanja B., zavajajočega navajanja A., zavajajočega navajanja polnilca C., napačnega navajanja zaščitene označbe porekla in nenavajanja izvora vina (točka 1 izreka). Rok za izvršitev je 10 dni od vročitve odločbe (točka 2 izreka). Tožnik mora v roku 15 dni po vročitvi odločbe inšpekcijski organ pisno obvestiti o izvršenih ukrepih in kako je ravnal z izločenim vinom in količino izločenega vina (točka 3 izreka). Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve. Stroški postopka niso nastali (točki 4 in 5 izreka). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhajajo ugotovitve inšpektorja na ogledu v trgovini D. ... v ... dne 16. 5. 2017, navedba statusa tožnika, vpisanega v register, ter razlogov, zaradi katerih je prvostopenjski organ ugotovil, da je označba predmetnega vina zavajajoča v skladu s prvim odstavkom 36. člena, prvim odstavkom 41. člena in 14 alinejo prvega odstavka 43. člena Zakona o vinu (v nadaljevanju ZVin), 1. členom Pravilnika o označevanju in embalaži in 19. členom Pravilnika o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja - cviček. Svojo pristojnost za izrek ukrepov je inšpekcijski organ utemeljil na 10 alineji 5. točke prvega odstavka 53. člena ZVin ter 18. členu in 1. alineji prvega odstavka 32. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN). Tožnik je v prodajalnah podjetja D. d.o.o. ... 19. 10. 2016 in v ... 16. 5. 2017 dal v promet vino, ki ga je originalno polnil tožnik in je bilo označeno tako, da je bil na glavni in stranski etiketi naveden: „A,“, ki kot pravni subjekt formalno ne obstoja, kar je v nasprotju z določbo 36. člena ZVin. Navedena označba bi lahko povprečnega potrošnika zavedla v zmoto glede dejanske identitete pridelovalca vina. Enako velja za navedbo: „B.“ na zamašku embalaže, ki se nanaša na ime društva: „ B.“, katerega pa tožnik ni bil član. Predmetno vino je bilo tako napačno označeno.

2. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot pritožbeni organ je pritožbo tožnika zavrnilo (točka 1 izreka). Besedilo točke 1 izreka izpodbijane odločbe inšpekcijskega organa pa je spremenilo tako, da se glasi: „Zavezanec v postopku inšpekcijskega nadzora, C., ..., mora vino Cviček PTP, letnik 2015, št. odločbe o ocenitvi vina ..., serija L1/1, za namen prometa z vinom ustrezno označiti in sicer tako, da bosta geografsko poreklo in kakovost vina označena v skladu z določbami 19. člena Pravilnika o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja - cviček (Uradni list RS, št. 03/00, 66/04 in 105/06 - ZVin), da bo poreklo vina na etiketah označeno v skladu z določbami 55. člena Uredbe Komisije (ES), št. 607/2009 z dne 14. julija 2009 ter, da označbe ne bodo omenjale formalno neobstoječih pravnih subjektov (npr. „A.“) ali združenj, v katera pritožnik formalno ni včlanjen (npr. „ B.“).“ - točka 2 izreka. Stroški pritožbenega postopka, in sicer nagrada ter izdatki pooblaščene pravne zastopnice, gredo v breme pritožnika (točka 3 izreka). Zahteva za vračilo plačane upravne takse se zavrne (točka 4 izreka). Iz obrazložitve izhajajo pritožbeni ugovori tožnika in odgovori pritožbenega organa nanje. Pritožbeni organ se sklicuje na prvi odstavek 36. člena in prvi odstavek 41. člena ZVin, na drugi odstavek 10. člena Pravilnika o označevanju in embalaži vina in na prvi odstavek 19. člena Pravilnika o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja - cviček, 55. člena Uredbe Komisije (ES) 607/2009. Pritožbeni organ meni, da bi lahko inšpekcijski organ namesto izločitve vina iz prometa odredil ustrezno označitev predmetnega vina. To bi bilo smiselno glede na dejstvo, da je tožnik polnilec predmetnega vina in je obveznost v celoti in učinkovito izpolnil, kar je v skladu s 7. členom ZIN v zvezi s tretjim odstavkom 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Pritožbeni organ je zavrnil ugovor tožnika, da mu ni bila dana možnost, da se v postopku izjavi, strinja pa se s tožnikovimi očitki glede kršitve določb postopka v zvezi s pozivom inšpekcijskega organa z dne 19. 5. 2017, kar pa po mnenju pritožbenega organa ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka, saj je imel tožnik možnost navajati dejstva in dokaze v pritožbenem postopku. Po povedanem pritožba ni utemeljena.

3. Tožnik ugovarja pasivno legitimacijo, saj je v izpodbijanem aktu naveden kot sedež tožnika „...“, tožnik pa ima že od 7. 12. 2016 sedež na naslovu ..., kar je tudi navedel že v pritožbi z dne 14. 7. 2017. Kot dokaz prilaga izpis iz sodnega registra. Ugovarja tudi bistveno kršitev določb postopka ter nepravilno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Ugovarja, da je izpodbijana odločba z dne 30. 6. 2017 neizvršljiva, saj predmetno vino (iz leta 2015) ni bilo več v prometu, ker je bilo v celoti prodano. Postopek bi bilo potrebno v celoti ustaviti. Pred izdajo izpodbijane odločbe tožniku ni bila dana možnost, da prisostvuje opravljanju nalog inšpekcijskega postopka, kar podrobneje pojasni na straneh 3 do 5 tožbe. Sklicuje se na določbe 24. člena, 29. člena in 52. člena ZIN. Gre za bistveno kršitev določb postopka, za kar se sklicuje na sodbo in sklep Upravnega sodišča RS I U 861/2010 z dne 24. 6. 2011. Meni tudi, da so bile označbe predmetnega vina v skladu z veljavnimi predpisi, kar pojasni. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe po mnenju tožnika ne izhajajo razlogi, zaradi katerih inšpekcijski organ meni, da je označba predmetnega vina zavajajoča za povprečnega potrošnika, zato je ni mogoče preizkusiti. Tožnik je v pritožbi predlagal pridobitev podatkov o subjektu in predmetu zaščite za predmetno vino v skladu z Zakonom o industrijski lastnini ter priložil podatke o registraciji znamke, ki je zaščitena. Zahteval je tudi uvedbo postopkov zoper kršitelje tožnikovih pravic iz naslova industrijske lastnine. K pritožbi je predložil korespondenco s tem v zvezi, česar pa inšpekcijski in pritožbeni organ nista upoštevala in se do tega tudi nista opredelila, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo v zvezi z odločbo pritožbenega organa odpravi in postopek ustavi, podrejeno pa, da zadevo vrne inšpekcijskemu organu v ponoven postopek. V vsakem primeru pa naj tožniku prisodi povrnitev stroškov v priglašeni višini, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih zanjo ter sodišču predlaga, da tožbo zavrne. Glede tožnikovega ugovora o kršitvi njegove pravice do izjave navaja, da ZIN prisotnosti zavezancev pri posameznih dejanjih na splošno ne določa kot pogoja pravilnosti in zakonitosti postopkov inšpekcijskega nadzora.

5. Ker gre za enostavno dejansko in pravno stanje, je na podlagi 3. alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v zadevi odločala sodnica posameznica.

6. Tožba je utemeljena.

7. Med strankama je sporno ali sta tožniku inšpekcijski organ in pritožbeni organ pravilno in zakonito izrekla inšpekcijski ukrep. Sporno je tudi, ali je tožnik pasivno legitimirana stranka v predmetnem postopku.

8. Pridelavo grozdja, mošta, vina in drugih vinskih proizvodov ter njihovo označevanje in ocenjevanje ter dajanje v promet in imenovanje pooblaščenih organizacij za opravljanje analitskih, strokovnih in upravnih nalog s tem v zvezi ureja ZVin. Postopek v zvezi z opravljanjem inšpekcijskega nadzora pa določa ZIN. Pravice in dolžnosti zavezanca v postopku inšpekcijskega nadzora določa 29. člen ZIN.

9. Tožnik prvenstveno ugovarja pasivno legitimacijo, pri čemer je po presoji sodišča ugovor neutemeljen. Dejstvo, da je tožnik spremenil svoj sedež in da je pri navedbi subjekta nadzora v izpodbijanih odločbah naveden prejšnji sedež tožnika, po presoji sodišča ne gre za takšno kršitev določb postopka, ki bi lahko bistveno vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe, nikakor pa ni utemeljen razlog za ugovor pasivne legitimacije tožnika. Tožnik je izpodbijano inšpekcijsko odločbo prejel in tudi pravočasno zoper njo vložil pritožbo.

10. Neutemeljen je tudi tožnikov ugovor, da izpodbijane odločbe ni mogoče izvršiti. Pritožbeni organ je točko 1 izreka izpodbijane odločbe inšpekcijskega organa (inšpekcijski ukrep) spremenil in sicer tako, da je tožniku naložil, da mora predmetno vino Cviček za namen prometa z vinom ustrezno označiti, skladno z 19. členom Pravilnika o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja – cviček in v skladu s 55. členom Uredbe Komisije (ES) 607/2009, kar pa je po presoji sodišča možno izvršiti.

11. Po presoji sodišča pa je utemeljen tožnikov ugovor, da se pritožbeni organ ni opredelil do vseh tožnikovih dokaznih predlogov, ki jih je tožnik podal v pritožbi. Tožnik je v pritožbi navajal, da znak na zoporki pripada B. je edini zaščiten znak za B. na Uradu za intelektualno lastnini. Znak na zaporki je tako zaščiten in edino B. ga ima pravico uporabljati. E. z.o.o. pa je subjekt, ki uporablja podobno in zavajajočo oznako in ne tožnik. Tožnik ima pravico uporabljati znamko, ki jo je registriralo B. Tožnik je pritožbenemu organu predlagal, da pridobi podatke o tem, kdo in kaj ima zaščiteno na podlagi določb Zakona o industrijski lastnini. Do tega dokaznega predloga se tudi po presoji sodišča pritožbeni organ ni opredelil, kakor tudi ne do navedb tožnika, kar upravičeno graja tožnik v tožbi. S tem je inšpekcijski organ med drugim kršil tožnikovo pravico do izvajanja dokazov, ki je zagotovljena v okviru 22. člena Ustave RS. Posledično odločba pritožbenega organa po mnenju sodišča ne vsebuje popolnih navedb o dokazih (2. točka in 3. točka prvega odstavka 214. člena ZUP). V skladu z drugim odstavkom 3. člena ZIN se glede vseh vprašanj, ki niso urejena z ZIN uporablja ZUP. Obrazložitev mora vsebovati navedbo dejanskega stanja s presojo dokazov, pravne predpise in razloge, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali odločitev, navedeno v izreku. Odločba pritožbenega organa, ki je meritorna, saj je pritožbeni organ spremenil izrečen inšpekcijski ukrep je glede na predhodno povedano neobrazložena, saj se pritožbeni organ ni opredelil do tožnikovih dokaznih predlogov in do navedb tožnika. Če obrazložitev upravnega akta nima z zakonom prepisane vsebine, stranki ni dana možnost, da razloge izpodbija in ji tudi ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo.

12. Na podlagi prvega odstavka 214. členu ZUP mora obrazložitev upravne odločbe obsegati navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na kateri je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo kakor tudi razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku. Pomanjkljiva obrazložitev upravne odločbe pa tudi onemogoča oz. omejuje učinkovito varstvo pravic strank v postopku, kar je v nasprotju z določbo 22. člena Ustave RS. Pravica tožnika do pravnega sredstva je namreč lahko učinkovita le, če organ, ki odloča, svojo obrazložitev poda konkretno ter tudi konkretno poda dokazno oceno dokazov oziroma se konkretno opredeli do dokaznih predlogov strank v postopku. Po presoji sodišča dejansko stanje v predmetni zadevi ni bilo v zadostni meri ugotovljeno (2. točka 214. člena ZUP), izpodbijana odločba nima razlogov (bistvenih elementov) za presojo dokazov (3. točka 214. člena ZUP) ter za odločitev v zadevi (5. točka 214. člena ZUP). Navedeno predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z določbo tretjega odstavka 27. člena ZUS-1. 13. V predmetni zadevi je med strankama sporna pravilnost in zakonitost izrečenega inšpekcijskega ukrepa. Tožnik ugovarja, da v postopku ni imel možnosti, da se izjasni. Med strankama ni sporno, da je inšpektor opravil ogled 16. 5. 2017 brez navzočnosti tožnika. S tem v zvezi je pritožbeni organ tožniku pravilno pojasnil, da lahko inšpektor posamezna dejanja v postopku opravlja tudi v odsotnosti predstavnika subjekta nadzora, v skladu s tretjim odstavkom 29. člena ZIN. Na podlagi četrtega odstavka 29. člena ZIN pa v primeru, če ne gre za nujne in neodložljive ukrepe (kot je to bilo tudi v predmetni zadevi) v primeru iz tretjega odstavka 29. člena ZIN pred izdajo odločbe vroči zavezancu zapisnik in ga pozove, da se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 48 ur pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah. Po preteku tega roka inšpektor izda odločbo, ne da bi bilo potrebno dodatno zaslišanje stranke. Zakonite odločbe v predmetnem postopku ni mogoče izdati, ne da bi bila ugotovljena dejstva in okoliščine, na katera zakon ali podzakonski predpis navezuje določene pravne posledice in ne da bi bila strankam dana možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice oz. pravne koristi. Z uspehom dokazovanja je treba stranko seznaniti pred izdajo odločbe. Tožnik pa pred izdajo izpodbijane odločbe ni bil seznanjen z ugotovitvami inšpekcijskega organa. Ugotovljeno dejansko stanje pa je bilo tudi podlaga za izdajo izpodbijane odločbe. Inšpekcijski organ je tožnika sicer z dopisom z dne 19. 5. 2017 seznanil, da se zoper njega vodi ponovni inšpekcijski postopek, ni pa ga seznanil s svojimi ugotovitvami na ogledu 16. 5. 2017. Tožniku tako ni bila dana možnost, da se izjasni. Inšpekcijski organ je tožnika z obvestilom dne 19. 5. 2017 seznanil, da se zoper njega ponovno vodi inšpekcijski postopek in ga pozval, da naj inšpekcijskemu organu dostavi v roku 5 dni pisne informacije, pri čemer jih ni navedel in tudi ni odgovoril na dopis tožnika, da zahtevanih pisnih informacij inšpekcijski organ ni specificiral. Predhodno navedene pomanjkljivosti pri izvajanju dokazov, ko inšpekcijski organ tožnika ni pozval, da se v postopku izjasni in mu ni posredoval zapisnika o ogledu, bi po presoji sodišča lahko vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve. S tem je inšpekcijski organ storil bistveno kršitev določb postopka, ki je lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, posledično je po mnenju sodišča tudi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. S tem ko tožniku, kot subjektu nadzora ni bila dana možnost, da sodeluje v postopku in se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki lahko vplivajo na izdajo odločbe, je bila storjena bistvena kršitev določb postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člen ZUP v zvezi s z drugim odstavkom 3. člena ZIN.

14. V skladu z predhodno navedenim sta izpodbijana odločba inšpekcijskega organa in odločba pritožbenega organa nepravilni in nezakoniti. Ker so bila kršena relevantna pravila postopka in je bilo posledično dejansko stanje v zadevi nepopolno ugotovljeno, je sodišče na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo inšpekcijskega organa in odločbo pritožbenega organa odpravilo in zadevo vrnilo v ponoven postopek, ob upoštevanju četrtega in petega odstavka 64. člena ZUS-1. V ponovnem postopku naj inšpekcijski organ navedene kršitve pravil postopka odpravi. Pri tem mora izdati akt, ki bo imel vse sestavine, kot jih predpisuje ZUP, s posebnim poudarkom na elementih, ki jih mora vsebovati obrazložitev in jih določa 214. člen ZUP (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

15. Z vsem navedenim je po mnenju sodišča odgovorjeno na vse navedbe, ki so odločilnega pomena za odločitev v obravnavani zadevi. Odgovor na ostale tožbene navedbe pa je razviden iz konteksta celotne obrazložitve predmetne sodbe.

16. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega odločbe inšpekcijskega organa in odločbe pritožbenega organa ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi.

17. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji senata, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), ki se povišajo za 22% DDV (davčna stopnja DDV veljavna v trenutku vložitve predmetne tožbe), torej za 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).