Jedro

Edino smiselno relevantno pritožbeno navedbo, da "je vrnitev zadeve v ponovno sojenje zgolj zavlačevanje postopka" ni mogoče šteti za obrazloženo izpodbijanje pravilnosti uporabe kasatoričnega pooblastila. Pritožnik bi moral pojasniti, kako bi ugotovljeno procesno kršitev lahko odpravilo že sodišče druge stopnje in zakaj bi bila ponovitev celotnega dokaznega postopka na drugi stopnji bolj smotrna od obravnave pred sodiščem prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča druge stopnje.

Obrazložitev

1. Predlagatelja sta vložila predlog za določitev stikov s svojima vnukinjama, v katerem navajata, da jima nasprotna udeleženka (mama deklic) takšne stike onemogoča. 2. Sodišče prve stopnje je njunemu predlogu delno ugodilo in določilo, da stiki med mld. A. A. in B. A. in predlagateljema (njunima starima staršema) potekajo eno soboto v mesecu, ko sta deklici na stikih pri očetu, od 14.00 do 18.00 ure in neprekinjeno tri dni v času poletnih počitnic, ko sta deklici na stikih pri očetu. Sodišče je odločilo še, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka.

3. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbam predlagateljev, nasprotne udeleženke in očeta mladoletnih otrok C. A., izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnje sojenje. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržalo. Ugotovilo je, da je podan pravni interes očeta za vložitev pritožbe, čeprav ni sodeloval v postopku na prvi stopnji. Sodišče druge stopnje je zavzelo stališče, da je sodišče prve stopnje z določitvijo samostojnih stikov predlagateljev – starih staršev, v času, ko sta deklici na stikih pri očetu, neposredno poseglo v pravice očeta do stikov. Čeprav je prvotno zavrnilo stransko intervencijo očeta, bi moralo sodišče prve stopnje kasneje (ko je ugotovilo, da bo s svojo odločitvijo poseglo v interese očeta) očetu omogočiti udeležbo v postopku. Ker tega ni storilo, je po presoji sodišča druge stopnje kršilo določbe postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1. Gre za kršitev, ki jo sodišče druge stopnje samo ne more odpraviti, saj bi bil tako voden postopek v neskladju z ustavno varovanim bistvom pravice do pritožbe. Zato je sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nadaljnji postopek z napotkom, da bo lahko o časovnem poteku stikov starih staršev dokončno odločilo šele po tem, ko bo v postopek pritegnilo tudi očeta mladoletnih deklic. Ali bo ob ponovnem odločanju sprejelo zaključek, da se stiki predlagateljev določijo izključno v času, ko sta deklici na stikih pri očetu, ali tako, da bodo ti stiki posegali v čas, ko sta deklici pri obeh starših, naj bi bil predmet ponovne dokazne presoje.

4. Oče mladoletnih deklic zoper sklep sodišča druge stopnje vlaga pritožbo. Meni, da je pritožbeno sodišče kršilo njegovo pravico do poštenega sojenja, ker ni predhodno posredovalo njegovega predloga za prenos krajevne pristojnosti Vrhovnemu sodišču. Vrhovnemu sodišču zato predlaga, da razveljavi izpodbijani sklep, nato pa predlogu za prenos krajevne pristojnosti ugodi in zadevo prenese v obravnavo drugemu pristojnemu sodišču. Nadalje pritožnik meni, da je sodišče prve stopnje ravnalo pristransko, ko je njegovo stransko intervencijo zavrnilo. Napačna naj bi bila tudi odločitev višjega sodišča, da bo o časovnem poteku stikov sodišče lahko odločilo šele po tem, ko bo v postopek pritegnilo očeta. Pritožnik se želi kot stranski intervenient priključiti le predlagateljema in se v postopek ne bo vključil na strani nasprotne udeleženke. Ker naj bi šlo v predmetni zadevi za predlog, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, sodišče ne more posegati v že določene očetove stike in naj bi bila vrnitev zadeve v ponovno sojenje zgolj zavlačevanje postopka.

5. Pritožba je bila vročena predlagateljema in nasprotni udeleženki. Nobena od strank na pritožbo ni odgovorila.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v prvem odstavku 357.a člena uvaja novo pravno sredstvo: pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe. Njen cilj je zagotoviti učinkovito uresničevanje ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki bi bilo lahko ogroženo v primeru, kadar sodišče druge stopnje ne odloči dokončno o zadevi, čeprav bi glede na procesne okoliščine primera to lahko storilo.

8. Pritožbeni razlogi, iz katerih sme stranka izpodbijati razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, so taksativno našteti v drugem odstavku 357.a člena ZPP. S to določbo je zakon pritožbene razloge omejil izključno in samo na pravilnost uporabe kasatoričnih pooblastil sodišča druge stopnje. Vrhovno sodišče sme tako presojati le, ali so obstajali razlogi za razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču, ali pa bi moralo drugostopenjsko sodišče sámo odpraviti kršitve prvostopenjskega sodišča. Pri tem pa je izhodišče, da je drugostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo procesne napake prvostopenjskega sodišča, neizpodbojno.2

9. Cilj konkretnega pritožbenega postopka je torej presoja, ali bi lahko sodišče druge stopnje odločilo (že) samo, namesto da je zadevo razveljavilo in vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje. V ospredju je preizkus razlogov, s katerimi je pritožbeno sodišče utemeljilo razveljavitev sklepa ob ugotovljeni procesni kršitvi iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato pritožnik ne more uspeti s svojimi pritožbenimi navedbami o domnevno napačnem postopanju sodišča prve stopnje glede predlagane delegacije pristojnosti, o (ne)pristranskosti sodišča (prve stopnje) in o pravilnosti pravnomočne odločitve o stranski intervenciji pritožnika, ker to niso bili razlogi za razveljavitev sklepa. Ker pritožnikov predlog za delegacijo pristojnosti še ni bil predložen Vrhovnemu sodišču, to sodišče o njem še ni moglo odločati.

10. Edino smiselno relevantno pritožbeno navedbo, da „je vrnitev zadeve v ponovno sojenje zgolj zavlačevanje postopka“ pa ni mogoče šteti za obrazloženo izpodbijanje pravilnosti uporabe kasatoričnega pooblastila. Pritožnik bi moral pojasniti, kako bi ugotovljeno procesno kršitev lahko odpravilo že sodišče druge stopnje in zakaj bi bila ponovitev celotnega dokaznega postopka na drugi stopnji bolj smotrna od obravnave pred sodiščem prve stopnje.

11. Vrhovno sodišče je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča druge stopnje (4. odstavek 357.a člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Določbe ZPP se, če zakon ne določa drugače, smiselno uporabljajo tudi v nepravdnem postopku (42. člen Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1)). 2 Podobno sklepa VSRS Cp 19/2019 z dne 11. 4. 2019 in Cp 6/2019 z dne 7. 2. 2019.