Up-207/02

U-I-189/02

11. 3. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe in v postopku za preizkus pobude A. A. A. iz Ž. na seji dne 11. marca 2004

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. A. zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 210/2000 z dne 18. 1. 2002 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Ps 278/97 z dne 20. 4. 2000 v zvezi z odločbama Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje št. I-4028491 z dne 5. 2. 1997 in 15. 3. 1996 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 21. in 56. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 7/96), 4. člena Zakona o usklajevanju pokojnin in denarnih nadomestil za primer brezposelnosti v letu 1993 (Uradni list RS, št. 12/93 in 17/93), 2. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 10/91) in Sklepa Upravnega odbora Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o uskladitvi pokojnin v letu 1994 (Uradni list RS, št. 11/96) se zavrže.

O B R A Z L O Ž I T E V

A.

1.Pritožnica navaja, da ji je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod) z odločbo z dne 2. 11. 1994 priznal in odmeril invalidsko pokojnino od 1. 8. 1994 dalje. Dne 15. 3. 1996 ji je izdal novo odločbo in z njo pokojnino na novo odmeril od 1. 3. 1996 dalje. Nova odmera pokojnine je bila nižja od zneska pokojnine, ki jo je prejela v mesecu pred to odmero. Zavod se je skliceval na 56. člen v zvezi z 21. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ92- B). Pristojno sodišče je pritožničin tožbeni zahtevek, naj odločbo o novi odmeri pokojnine odpravi, v večjem delu zavrnilo. Višje delovno in socialno sodišče je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.Pritožnica meni, da sta ji sodišči s tem, ko sta v nasprotju z 2., s 5., s 155. in s 158. členom Ustave in na podlagi s standardi človekovih pravic neusklajene ustavnosodne presoje ugotovili, da nova odmera pokojnine, temelječa na 21. in 56. členu ZPIZ92-B, ni nezakonita, kršili pravico do lastnine po 33. členu Ustave in do socialne varnosti po 50. členu Ustave ter pravico do mirnega uživanja premoženja iz 1. člena prvega Protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - v nadaljevanju EKČP), kršili 17. člen EKČP, pravico do socialne varnosti in do socialnega varstva starejših oseb po 12. in 23. členu Evropske socialne listine (Uradni list RS, št. 24/99, MP, št. 7/99 - MESL), kršili pravico do premoženja in socialne varnosti po 17. in 22. členu Splošne deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah (Človekove pravice, Društvo za ZN za Republiko Slovenijo, Ljubljana 1995, str. 1-7) in pravico do socialne varnosti po 11. členu Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (Uradni list SFRJ, MP št. 7/71, Uradni list RS, št. 35/92, MP 9/92 - Pakt ESKP).

3.Ko pritožnica utemeljuje pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih zakonskih določb, poudarja, da pomeni sprememba pokojninske odločbe, čeprav nov znižan obračun veže z učinkom "ex nunc", nedopusten poseg v pridobljeno pravico po 155. členu Ustave in krši 158. člen Ustave o pravnomočnosti odločbe.

4.Razmerje, urejeno s pravnomočno odločbo državnega organa, naj bi bilo mogoče spremeniti samo iz razlogov, zaradi katerih so bila predpisana izredna pravna sredstva v tedaj veljavni ureditvi upravnega postopka, ne pa na način iz 21. in 56. člena ZPIZ92-B. Pobudnica izpodbija tudi sklep Ustavnega sodišča št. U-I-31/96 z dne 26. 11. 1998 (OdlUS VII, 212), ki se med drugim nanaša na navedeni določbi ZPIZ92-B, ter odločbo tega sodišča št. U-I- 93/93 z dne 9. 12. 1993 (Uradni list RS, št. 1/94 in OdlUS II, 120), ki se nanaša na 4. člen Zakona o usklajevanju pokojnin in denarnih nadomestil za primer brezposelnosti v letu 1993 (v nadaljevanju ZUPDNPP), in sklep istega sodišča št. U-I-120/91 z dne 9. 4. 1992 (OdlUS I, 26), ki se nanaša na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ83-91). Odločbam Ustavnega sodišča očita, da je bila z njimi opravljena presoja zakonskih členov le z vidika 155. člena Ustave, ne pa tudi z vidika 158. člena Ustave.

B.

5.Pritožnica izpodbija sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, zoper katero glede na veljavno zakonsko ureditev niso bila izčrpana vsa pravna sredstva, kar je po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) pogoj za vložitev ustavne pritožbe. V obravnavani zadevi bi pritožnica zoper navedeno sodno odločbo glede na prvi odstavek 21. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 - v nadaljevanju ZDSS) lahko vložila revizijo. Po 37. členu ZDSS v socialnih sporih revizija ni dovoljena le v sporih zaradi pravice do dodatka za pomoč in postrežbo ter invalidnine za telesno okvaro. Ker pritožnica torej ni izčrpala vseh pravnih sredstev, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

6.Vloga vsebuje tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti odločbe in dveh sklepov Ustavnega sodišča. Na podlagi enajste alineje prvega odstavka 160. člena Ustave se Ustavnemu sodišču lahko naloži pristojnost za odločanje o določenih zadevah le z Ustavo ali z zakonom. Niti Ustava niti ZUstS niti kateri izmed drugih zakonov ne določajo, da Ustavno sodišče presoja, ali je odločba, ki jo je bilo izdalo v postopku ocene ustavnosti in zakonitosti predpisov, skladna z Ustavo, z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in s splošnimi načeli mednarodnega prava. Ustavno sodišče lahko stališče, ki ga je bilo zavzelo v odločbi, spremeni v novem postopku ocene ustavnosti predpisa, če pobudnik (ob izpolnjenih procesnih predpostavkah za vložitev pobude) navede razloge, ki pri prejšnjem presojanju niso bili že upoštevani in so po svoji vsebini takšni, da zahtevajo spremembo stališča. Navedbe v vlogi, ki se nanašajo na izpodbijane odločitve Ustavnega sodišča, je bilo zato treba šteti za pobudo za novo presojo 21. in 56. člena ZPIZ92-B, 4. člena ZUPDNPP in 2. člena ZPIZ83-91.

7.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih zakonskih določb je bila vložena 15. 4. 2002, torej po tem, ko je ZPIZ92, na katerega se je nanašal ZPIZ92-B, prenehal veljati zaradi uveljavitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99 in nasl. - v nadaljevanju ZPIZ-1). ZPIZ-1 je začel veljati 1. 1. 2000. Tudi izpodbijani Sklep upravnega odbora ob vložitvi pobude ni več veljal, saj je bil namenjen le uskladitvi pokojnin v letu 1994. Prav tako sta že pred vložitvijo pobude prenehala veljati ZUPDNPP in ZPIZ83-91.

Ustavno sodišče praviloma odloča o ustavnosti in zakonitosti veljavnih predpisov (160. člen Ustave). O ustavnosti in zakonitosti predpisa, ki ne velja več, odloča Ustavno sodišče v skladu s 47. členom ZUstS le izjemoma, če se tak zakon še vedno uporablja in pri pobudniku obstaja potreba po ustavnosodnem varstvu. Ta bi bila pri pobudnici podana, če bi imela še nepravnomočno končane postopke, v katerih bi morale biti izpodbijane določbe uporabljene (tako tudi v sklepu št. U-I- 142/00, OdlUS XI,13).

8.Iz pobudničinih sicer zmotnih navedb, da je izčrpala vsa pravna sredstva zoper izpodbijano sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, izhaja, da je njen spor o odmeri pokojnine pred sodišči pravnomočno končan. Odločba Ustavnega sodišča o neustavnosti izpodbijane zakonske določbe zato ne bi imela učinka na njen pravni položaj (44. člen ZUstS). Pobudnica glede na to ni izkazala pravnega interesa za izpodbijanje 21. in 56. člena ZPIZ92-B, zaradi česar je bilo treba pobudo zavreči.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena ter 25. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić