Jedro

Prekinitev postopka predstavlja oviro za izdajo delne sodbe na podlagi pripoznave, ne glede na to, da je bil zahtevek pripoznan pred začetkom stečajnega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana delna sodba na podlagi pripoznave se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano delno sodbo na podlagi pripoznave je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da tožnici plača preostala dva obroka odpravnine in sicer drugi obrok v višini 1.356,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 4. 2009 dalje do plačila in tretji obrok v višini 1.356,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 5. 2009 dalje do plačila (prvi odstavek izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožnici obračuna regres za letni dopust za leto 2008 v bruto znesku 665,00 EUR ter tožnici izplača neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 11. 2008 dalje do plačila (drugi odstavek izreka).

Zoper takšno sodbo tožena stranka uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002, 2/2004, 52/2007, 45/2008). Navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je bil nad toženo stranko s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. St 808/2009 z dne 23. 9. 2009 začet stečajni postopek. Zaradi začetka stečajnega postopka bi sodišče prve stopnje postopek moralo prekiniti. V stečajnem postopku je sodišče 13. 5. 2010 izdalo in objavilo sklep o preizkusu terjatev in ločitvenih in izločitvenih pravicah. Iz končnega seznama preizkušenih terjatev je razvidno, da je bila tožnici med drugim priznana tudi terjatev iz naslova odpravnine v znesku 2.815,05 EUR in regresa v znesku 2.912,91 EUR, dokončno prerekane pa so bile terjatve iz naslova izplačanih plač v znesku 665,26 EUR, premalo izplačanih plač v znesku 11.495,73 EUR ter bruto regres v znesku 73,48 EUR. Sodišče prve stopnje bi tožbo moralo zavreči, saj je bila terjatev priznana. V skladu s 7. odstavkom 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 126/2007, 52/2010) bi tožnica morala v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje postopka v skladu s 3. odstavkom istega člena. Tožnica tega ni storila, zato je v razmerju do tožene stranke prenehala njena prerekana terjatev. Tožnica je vedela, da se je nad toženo stranko začel stečajni postopek, saj je prijavila svojo terjatev, zato bi o tem morala obvestiti sodišče. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, oziroma podrejeno, da o zadevi samo odloči in tožbo zavrže. Pritožba je utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijano delno sodbo na podlagi pripoznave preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Izpodbijana delna sodba na podlagi pripoznave bi bila zakonita, v kolikor bi jo sodišče prve stopnje izdalo najkasneje do začetka stečajnega postopka nad toženo stranko. Vendar pa sodišče prve stopnje tega ni storilo, čeprav je tožena stranka zahtevek iz naslova neizplačanega dela odpravnine in regresa za letni dopust za leto 2008 pripoznala v odgovoru na tožbo dne 7. 8. 2009, stečajni postopek zoper toženo stranko pa je bil začet s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. St 818/2009 z dne 23. 9. 2009. Z dnem začetka stečajnega postopka je na podlagi samega zakona (5. točka prvega odstavka 205. člena ZPP) prišlo do prekinitve postopka. Prekinitev postopka predstavlja oviro za izdajo delne sodbe na podlagi pripoznave, ne glede na to, da je bil zahtevek pripoznan pred začetkom stečajnega postopka.

V skladu z drugim odstavkom 301. člena ZFPPIPP razlog za prekinitev postopka preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev. Iz pritožbi priloženih listin izhaja, da je tožnica priglasila terjatev iz naslova odpravnine, zelo verjetno pa tudi v tem sporu vtoževano terjatev iz naslova regresa za letni dopust za leto 2008 in sorazmernega dela regresa za leto 2009 (iz tega naslova je priglašena in priznana bistveno višja terjatev, kot pa jo tožnica uveljavlja v tem sporu), kar pomeni, da je prenehala pravna korist tožnice za vodenje tega spora v obsegu, v katerem so bile tožnici priznane terjatve v stečajnem postopku (osmi odstavek 301. člena ZFPPIPP).

Vse navedeno pomeni, da bi sodišče prve stopnje postopek v tem sporu lahko nadaljevalo šele potem, ko bi ga stečajna upraviteljica prevzela, ali pa, ko bi jo sodišče pozvalo, da to stori. Po takšnem prevzemu postopka pa bi sodišče prve stopnje tožbo v obsegu neprerekanih terjatev moralo zavreči, glede prerekanih terjatev, v kolikor so te sploh zajete s tožbo v tem sporu, pa bo moralo preveriti ali je tožnica v roku enega meseca po objavi sklepa o preizkusu terjatev sploh predlagala nadaljevanje prekinjenega postopka. V kolikor tožnica tega ni storila, bo potem, ko bo stečajna upraviteljica prevzela postopek, ali pa jo bo sodišče k temu pozvalo, zavrnilo preostali del tožbenega zahtevka, saj je takšna terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika prenehala (sedmi odstavek 301. čl. ZFPPIPP).

Zaradi neupoštevanja določb o prekinitvi postopka je podana relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 207. členom ZPP, zato je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano delno sodbo na podlagi pripoznave razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

V novem postopku bo sodišče prve stopnje stečajno upraviteljico pozvalo, da prevzame postopek, pri čemer jo bo tudi pozvalo, da se opredeli, na kaj se v razmerju do tožbe nanaša priznani oziroma prerekani del priglašene terjatve iz naslova regresa za letni dopust ter nato o zadevi znova odločilo, na način, ki ga je pritožbeno sodišče nakazalo zgoraj.

V skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločitve o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.