Jedro

Jedro

Nestrinjanje in nezadovoljstvo toženca z izvedenskim mnenjem, ugotovitvam izvedenca avtomatično ne odvzame veljave.

Nestrinjanje in nezadovoljstvo toženca z izvedenskim mnenjem, ugotovitvam izvedenca avtomatično ne odvzame veljave.

Pri zdravljenju tožnice je bila uporabljena priznana in ob tako specifičnem zdravstvenem stanju kot je bilo izkazano pri tožnici, običajna metoda zdravljenja. Tudi Sodišče EU zahtevo "običajnost" zdravljenja razlaga tako, da dovoljenja za zdravljenje v tujini ni mogoče zavrniti, ko je zdravljenje zadostno preizkusila in odobrila mednarodna medicinska znanost.

Pri zdravljenju tožnice je bila uporabljena priznana in ob tako specifičnem zdravstvenem stanju kot je bilo izkazano pri tožnici, običajna metoda zdravljenja. Tudi Sodišče EU zahtevo "običajnost" zdravljenja razlaga tako, da dovoljenja za zdravljenje v tujini ni mogoče zavrniti, ko je zdravljenje zadostno preizkusila in odobrila mednarodna medicinska znanost.

Izrek

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

II.Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 26. 6. 2023 in št. ... z dne 15. 2. 2023 (I. točka izreka). Tožnici je priznalo pravico do zdravljenja v tujini, zahtevanega z vlogo z dne 21. 11. 2022 z dopolnitvami, in do povračila stroškov tega zdravljenja (II. točka izreka). Razsodilo je, da je toženec dolžan odločbo o odmeri stroškov zdravljenja v tujini izdati v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe (III. točka izreka). Tožencu je naložilo, da tožnici povrne stroške postopka v znesku 839,97 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

1.Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 26. 6. 2023 in št. ... z dne 15. 2. 2023 (I. točka izreka). Tožnici je priznalo pravico do zdravljenja v tujini, zahtevanega z vlogo z dne 21. 11. 2022 z dopolnitvami, in do povračila stroškov tega zdravljenja (II. točka izreka). Razsodilo je, da je toženec dolžan odločbo o odmeri stroškov zdravljenja v tujini izdati v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe (III. točka izreka). Tožencu je naložilo, da tožnici povrne stroške postopka v znesku 839,97 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2.Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec. Navaja, da izvedenskemu mnenju ni le pavšalno ugovarjal, ampak je navedel vse okoliščine, ki kažejo na nasprotja in pomanjkljivosti v njem. Predlagal je, da izvedenec svoje mnenje dopolni z navedbami študij, raziskav, znanstvene literature, strokovnimi mnenji, naredi povzetek zaključkov ter navede kateri mednarodni organ in kdaj je metodo zdravljenja raka materničnega vratu z intraarterijsko kemoembolizacijo odobril. Mnenje bi moral izvedenec dopolniti tudi z navedbo, ali je zdravljenje raka materničnega vratu z intraarterijsko kemoembolizacijo strokovno preizkušeno do te mere, da je dokazano, da ta metoda na bolezen raka materničnega vratu vpliva tako, da izboljša zdravstveno stanje ali pa vsaj preprečuje nadaljnje slabšanje zdravstvenega stanja pacienta. Predlagal je še, da se v mnenju odpravijo nasprotujoče si navedbe, da je zdravljenje raka materničnega vratu z intraarterijsko kemoembolizacijo v tujini znana in priznana metoda, oziroma na drugi strani, da ta metoda ni v smernicah ter ni del nabora uveljavljenih in z dokazi podprtih učinkovitih metod zdravljenja. Opozarja, da je 17 članov strokovnih konzilijev podalo drugačne navedbe, kot izvedenec, in sicer, da zdravljenje s kemoembolizacijo ni standardno zdravljenje. Ne drži, da ni podal utemeljenih razlogov za postavitev drugega izvedenca. Ker se pomanjkljivosti in dvom o pravilnosti izvedenskega mnenja z zaslišanjem izvedenca niso odpravili, bi sodišče moralo v skladu s 254. členom ZPP postaviti drugega izvedenca. Sodišče je neutemeljeno zavrnilo predlog po zaslišanju predsednikov konzilijev in pridobitev njihovih dopolnilnih mnenj. Sodišče se ni opredelilo do izjav izvedenca, ki izražajo izvedenčevo vnaprejšnje prepričanje in pristranskost v korist tožnice. Navedel je, da je tožnica, ne glede na to, da predmetna metoda ni del nabora uveljavljenih metod, ter da ni z dokazi podprta učinkovita metoda zdravljenja, upravičena do zdravljenja v tujini, zato ker je to pravično. Sodišče je kršilo pravila postopka, saj izpostavljene navedbe vzbujajo dvom o nepristranskosti izvedenca, kar je že razlog za njegovo izločitev v skladu s 6. točko 70. člena ZPP. Izpolnjevanje pogoja, da je z zdravljenjem v tujini utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja, sodišče nepravilno utemeljuje z dejanskim uspehom zdravljenja tožnice v tujini. Pričakovanje ozdravitve ali izboljšanja ali preprečitve nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja mora biti vnaprej utemeljeno. Iz izvedenskega mnenja ne izhaja, da je strokovno dokazano, da je predmetna metoda zdravljenja ugotovljena kot dokazano učinkovita za zdravljenje raka materničnega vratu. Ker ni vnaprej podano utemeljeno pričakovanje, ni izpolnjen eden od pogojev določen v 44.a členu ZZVZZ. Iz sodne prakse izhaja, da je standardno zdravljenje tisto zdravljenje, ki je "običajno v zadevnih strokovnih krogih". Da bi bilo v strokovnih krogih zdravljenje mogoče šteti za običajno, bi ga morala mednarodna medicinska znanost zadostno preizkusiti in odobriti. Sodišče ni ugotavljalo, ali obstajajo vsa dejstva, na osnovi katerih bi se zdravljenje raka materničnega vratu z intraarterijsko kemoembolizacijo lahko štelo za običajno in posledično za standardno zdravljenje. Toženec je od izvedenca zahteval, da poda jasne odgovore, ali je zdravljenje raka z izvedeno metodo mednarodna medicinska znanost zadostno preizkusila in odobrila, ali je ta metoda zdravljenja dokazano učinkovita, ali gre za takšno metodo, ki zdravstveno stanje izboljša ali pa vsaj preprečuje nadaljnje slabšanje zdravstvenega stanja, kateri mednarodni organ in kdaj je to metodo zdravljenja raka materničnega vratu odobril, ali so centri, ki jih je izvedenec navedel, v katerih bi naj se predmetna metoda izvajala, del javne mreže v državi, v kateri delujejo, oziroma ali ti centri za konkretno metodo zdravljenja dobijo plačilo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Izvedenec je v izvedenskem mnenju potrdil, da zdravljenje raka materničnega vratu z intraarterijsko kemoembolizacijo ni v naboru standardnih priporočenih postopkov, da ni navedeno ne v slovenskih ne v mednarodnih strokovnih smernicah, da ni del nabora uveljavljenih in z dokazi podprtih učinkovitih metod zdravljenja, ter da te metode noben mednarodni organ ni priznal. Da je sodni izvedenec navedel tudi ustanove, kjer se izvaja ali se je izvajala intraarterijska kemoterapija za bolnice z rakom materničnega vratu, ter da gre za približno 40 takšnih ustanov po vsem svetu, vključno z Evropo, ne dokazuje, da gre za metodo, ki je zadosti preizkušena, dokazano uspešna, strokovno priznana in odobrena. Zdravljenje raka materničnega vratu z intraarterijsko kemoembolizacijo ni navedeno v nobenih smernicah, zato bi sodišče moralo ugotoviti, ali to zdravljenje lahko v skladu s sodno prakso šteje za "običajno v strokovnih krogih". Tega sodišče ni ugotovilo, zato predmetna metoda ni standardno zdravljenje, posledično pa tudi ni pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Povračilo stroškov tožnici bi pomenilo grožnjo za stabilnost in vzdržnost sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji. Sodišče bi moralo tožbeni zahtevek zavrniti.

2.Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec. Navaja, da izvedenskemu mnenju ni le pavšalno ugovarjal, ampak je navedel vse okoliščine, ki kažejo na nasprotja in pomanjkljivosti v njem. Predlagal je, da izvedenec svoje mnenje dopolni z navedbami študij, raziskav, znanstvene literature, strokovnimi mnenji, naredi povzetek zaključkov ter navede kateri mednarodni organ in kdaj je metodo zdravljenja raka materničnega vratu z intraarterijsko kemoembolizacijo odobril. Mnenje bi moral izvedenec dopolniti tudi z navedbo, ali je zdravljenje raka materničnega vratu z intraarterijsko kemoembolizacijo strokovno preizkušeno do te mere, da je dokazano, da ta metoda na bolezen raka materničnega vratu vpliva tako, da izboljša zdravstveno stanje ali pa vsaj preprečuje nadaljnje slabšanje zdravstvenega stanja pacienta. Predlagal je še, da se v mnenju odpravijo nasprotujoče si navedbe, da je zdravljenje raka materničnega vratu z intraarterijsko kemoembolizacijo v tujini znana in priznana metoda, oziroma na drugi strani, da ta metoda ni v smernicah ter ni del nabora uveljavljenih in z dokazi podprtih učinkovitih metod zdravljenja. Opozarja, da je 17 članov strokovnih konzilijev podalo drugačne navedbe, kot izvedenec, in sicer, da zdravljenje s kemoembolizacijo ni standardno zdravljenje. Ne drži, da ni podal utemeljenih razlogov za postavitev drugega izvedenca. Ker se pomanjkljivosti in dvom o pravilnosti izvedenskega mnenja z zaslišanjem izvedenca niso odpravili, bi sodišče moralo v skladu s 254. členom ZPP postaviti drugega izvedenca. Sodišče je neutemeljeno zavrnilo predlog po zaslišanju predsednikov konzilijev in pridobitev njihovih dopolnilnih mnenj. Sodišče se ni opredelilo do izjav izvedenca, ki izražajo izvedenčevo vnaprejšnje prepričanje in pristranskost v korist tožnice. Navedel je, da je tožnica, ne glede na to, da predmetna metoda ni del nabora uveljavljenih metod, ter da ni z dokazi podprta učinkovita metoda zdravljenja, upravičena do zdravljenja v tujini, zato ker je to pravično. Sodišče je kršilo pravila postopka, saj izpostavljene navedbe vzbujajo dvom o nepristranskosti izvedenca, kar je že razlog za njegovo izločitev v skladu s 6. točko 70. člena ZPP. Izpolnjevanje pogoja, da je z zdravljenjem v tujini utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja, sodišče nepravilno utemeljuje z dejanskim uspehom zdravljenja tožnice v tujini. Pričakovanje ozdravitve ali izboljšanja ali preprečitve nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja mora biti vnaprej utemeljeno. Iz izvedenskega mnenja ne izhaja, da je strokovno dokazano, da je predmetna metoda zdravljenja ugotovljena kot dokazano učinkovita za zdravljenje raka materničnega vratu. Ker ni vnaprej podano utemeljeno pričakovanje, ni izpolnjen eden od pogojev določen v 44.a členu ZZVZZ. Iz sodne prakse izhaja, da je standardno zdravljenje tisto zdravljenje, ki je "običajno v zadevnih strokovnih krogih". Da bi bilo v strokovnih krogih zdravljenje mogoče šteti za običajno, bi ga morala mednarodna medicinska znanost zadostno preizkusiti in odobriti. Sodišče ni ugotavljalo, ali obstajajo vsa dejstva, na osnovi katerih bi se zdravljenje raka materničnega vratu z intraarterijsko kemoembolizacijo lahko štelo za običajno in posledično za standardno zdravljenje. Toženec je od izvedenca zahteval, da poda jasne odgovore, ali je zdravljenje raka z izvedeno metodo mednarodna medicinska znanost zadostno preizkusila in odobrila, ali je ta metoda zdravljenja dokazano učinkovita, ali gre za takšno metodo, ki zdravstveno stanje izboljša ali pa vsaj preprečuje nadaljnje slabšanje zdravstvenega stanja, kateri mednarodni organ in kdaj je to metodo zdravljenja raka materničnega vratu odobril, ali so centri, ki jih je izvedenec navedel, v katerih bi naj se predmetna metoda izvajala, del javne mreže v državi, v kateri delujejo, oziroma ali ti centri za konkretno metodo zdravljenja dobijo plačilo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Izvedenec je v izvedenskem mnenju potrdil, da zdravljenje raka materničnega vratu z intraarterijsko kemoembolizacijo ni v naboru standardnih priporočenih postopkov, da ni navedeno ne v slovenskih ne v mednarodnih strokovnih smernicah, da ni del nabora uveljavljenih in z dokazi podprtih učinkovitih metod zdravljenja, ter da te metode noben mednarodni organ ni priznal. Da je sodni izvedenec navedel tudi ustanove, kjer se izvaja ali se je izvajala intraarterijska kemoterapija za bolnice z rakom materničnega vratu, ter da gre za približno 40 takšnih ustanov po vsem svetu, vključno z Evropo, ne dokazuje, da gre za metodo, ki je zadosti preizkušena, dokazano uspešna, strokovno priznana in odobrena. Zdravljenje raka materničnega vratu z intraarterijsko kemoembolizacijo ni navedeno v nobenih smernicah, zato bi sodišče moralo ugotoviti, ali to zdravljenje lahko v skladu s sodno prakso šteje za "običajno v strokovnih krogih". Tega sodišče ni ugotovilo, zato predmetna metoda ni standardno zdravljenje, posledično pa tudi ni pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Povračilo stroškov tožnici bi pomenilo grožnjo za stabilnost in vzdržnost sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji. Sodišče bi moralo tožbeni zahtevek zavrniti.

3.Tožnica v odgovoru na pritožbo prereka navedbe toženca in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

3.Tožnica v odgovoru na pritožbo prereka navedbe toženca in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov in pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo kršitev pravil postopka, ki jih uveljavlja pritožba, niti tistih, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

5.Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov in pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo kršitev pravil postopka, ki jih uveljavlja pritožba, niti tistih, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

6.Predmet sodne presoje je pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca z dne 26. 6. 2023 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 15. 2. 2023, s katero je bila zavrnjena vloga tožnice za odobritev in povračilo stroškov zdravljenja na kliniki A. v B. (Zvezna republika Nemčija) od 2. 12. 2022 dalje. Takšna odločitev v izpodbijanih odločbah temelji na mnenju konzilijev zdravnikov, da je tožnici v Sloveniji na voljo paliativno zdravljenje, in da intraarterijska kemoembolizacija opravljena v tujini, ni del standardnega zdravljenja raka materničnega vratu.

6.Predmet sodne presoje je pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca z dne 26. 6. 2023 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 15. 2. 2023, s katero je bila zavrnjena vloga tožnice za odobritev in povračilo stroškov zdravljenja na kliniki A. v B. (Zvezna republika Nemčija) od 2. 12. 2022 dalje. Takšna odločitev v izpodbijanih odločbah temelji na mnenju konzilijev zdravnikov, da je tožnici v Sloveniji na voljo paliativno zdravljenje, in da intraarterijska kemoembolizacija opravljena v tujini, ni del standardnega zdravljenja raka materničnega vratu.

7.Po določbi 44.a člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ima zavarovana oseba pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini oziroma do povračila stroškov teh storitev, če so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, s pregledom, preiskavo ali zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev, izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja. Stroški zdravstvenih storitev se v takšnem primeru povrnejo v višini dejanskih stroškov storitev v državi, v kateri so bile uveljavljene.

7.Po določbi 44.a člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ima zavarovana oseba pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini oziroma do povračila stroškov teh storitev, če so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, s pregledom, preiskavo ali zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev, izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja. Stroški zdravstvenih storitev se v takšnem primeru povrnejo v višini dejanskih stroškov storitev v državi, v kateri so bile uveljavljene.

8.Pravico do zdravljenja v tujini je po navedeni določbi mogoče priznati le, če sta izpolnjena oba predpisana pogoja sočasno, tj. poleg pričakovanih rezultatov zdravljenja tudi izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji. Pri izčrpanih možnostih zdravljenja v Sloveniji gre za pravni standard, tj. nedoločen pravni pojem, katerega vsebine ni mogoče določiti na abstraktni ravni, ampak le v konkretnih življenjskih primerih. Zapolnjuje se torej s sodno prakso, ki vsebino norme prilagaja različnim dejanskim okoliščinam in na ta način del pravne norme šele soustvarja. Pri razlagi pravnega vprašanja o izčrpani možnosti zdravljenja je potrebno upoštevati vse okoliščine vsakokratnega življenjskega primera, vključno s specifičnimi okoliščinami zdravstvenega stanja konkretnega zavarovanca.

8.Pravico do zdravljenja v tujini je po navedeni določbi mogoče priznati le, če sta izpolnjena oba predpisana pogoja sočasno, tj. poleg pričakovanih rezultatov zdravljenja tudi izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji. Pri izčrpanih možnostih zdravljenja v Sloveniji gre za pravni standard, tj. nedoločen pravni pojem, katerega vsebine ni mogoče določiti na abstraktni ravni, ampak le v konkretnih življenjskih primerih. Zapolnjuje se torej s sodno prakso, ki vsebino norme prilagaja različnim dejanskim okoliščinam in na ta način del pravne norme šele soustvarja. Pri razlagi pravnega vprašanja o izčrpani možnosti zdravljenja je potrebno upoštevati vse okoliščine vsakokratnega življenjskega primera, vključno s specifičnimi okoliščinami zdravstvenega stanja konkretnega zavarovanca.

4.Takšnih bolnikov, ki sprejmemo dodatno specifično onkološko zdravljenje, potem ko je že izčrpano vse zdravljenje in je na voljo le paliativa, je okrog 20 odstotkov.

18.Toženec neutemeljeno očita, da je sodišče prve stopnje pogoj izboljšanja zdravstvenega stanja oziroma preprečitve nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja utemeljilo le z zdravstvenim stanjem tožnice po zdravljenju v tujini, torej z naknadnim in ne vnaprejšnjim pričakovanjem. Da je bilo že pred samim zdravljenjem utemeljeno pričakovati ozdravitev, izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja kot to določa 44.a člena ZZVZZ, jasno izhaja iz dopolnitve izvedenskega mnenja, na katerega se je oprlo tudi sodišče prve stopnje. Izvedenec specialist za radioterapijo in onkologijo je dodatno pojasnil, da večina študij poroča o ugodnem razmerju med učinkovitostjo in toksičnostjo intraarterijske kemoterapije, kar je po presoji izvedenca tudi razumljivo, saj se s to terapijo v primerjavi z običajno venozno terapijo doseže v tumorju bistveno višjo, v zdravih tkivih pa nižjo koncentracijo citostatika. Potrdil je, da gre za dokazano učinkovito metodo zdravljenja, in da je primerjava intraarterijske in intravenozne kemoterapije v vseh primerih (tj. v treh) potrdila, da je intraarterijska kemoterapija učinkovitejša. Bistveno je, da o uspešnosti te terapije poročajo tudi številne študije, pri čemer je izvedenec konkretno izpostavil štiri izmed njih in njihove izsledke. Da je bilo pri zdravljenju tožnice mogoče utemeljeno pričakovati izboljšanje zdravstvenega stanja, pa zagotovo potrjuje uspešnost takšnega zdravljenja pri tožnici. Ker se je izvedenec pri tem skliceval na številno strokovno literaturo, ne drži pritožbeni očitek, da izvedenec svojega mnenja ni pojasnil upoštevaje znanstvene raziskave in študije.

19.Za priznanje pravice do zdravljenja v tujini je med drugim bistveno, da zavarovanec izbere metodo zdravljenja, ki je priznana v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja.

19.Za izvajanje zdravstvene dejavnosti se v skladu s 1. členom Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) štejejo ukrepi in aktivnosti, ki jih po medicinski doktrini in uporabi medicinske tehnologije uporabljajo zdravstveni delavci pri varovanju zdravja, preprečevanju, odkrivanju in zdravljenju bolnikov in poškodovancev. Pri intraarterijski kemoembolizaciji gre za zdravstveno dejavnost kot je opredeljena v 1. členu ZZDej. Opisana je v številni strokovni literaturi in gre za v tujini znano in priznano metodo zdravljenja raka, saj jo izvajajo v več zdravstvenih ustanovah po svetu, zlasti, kot je pojasnil izvedenec, pri zdravstvenem stanju, kot je bilo tožničino, ko ni več možno zdravljenje z nobeno drugo metodo.

20.Upoštevajoč, da se intraarterijska kemoembolizacija izvaja v mednarodnih medicinskih centrih po svetu, da je zanjo potrebna posebna medicinska oprema in s tem posebno znanje, da zanjo obstaja jasna, strokovna in biološka osnova, da se je že izvajala v Sloveniji in je opisana v znanstvenih študijah, po presoji pritožbenega sodišča ta metoda zdravljenja ustreza standardu običajnega zdravljenja. Pri zdravljenju tožnice je bila tako uporabljena priznana in ob tako specifičnem zdravstvenem stanju kot je bilo izkazano pri tožnici, običajna metoda zdravljenja.

21.Tudi Sodišče EU zahtevo "običajnost" zdravljenja razlaga tako, da dovoljenja za zdravljenje v tujini ni mogoče zavrniti, ko je zdravljenje zadostno preizkusila in odobrila mednarodna medicinska znanost.

21.Intraarterijska kemoterapija pri raku materničnega vratu se izvaja (oz. se je izvajala) v približno 40 zdravstvenih ustanovah po svetu, tudi v Evropi. Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo zaključku izvedenca, da gre v primeru tožnice, za redek primer. Medtem, ko je pri večini podobnih bolnic tumor v področju medenice razširjen izven medenice (v bezgavkah, ob aorti, v pljučih, jetrih ali kosteh) in je smiselno le paliativno zdravljenje, pri tožnici preiskave niso pokazale nobenih žarišč bolezni izven medenice, zato je bilo smiselno poskusiti z zdravljenjem, ki je ciljno usmerjeno na področje rakave bolezni. Takšno obliko zdravljenja je tožnica prejela v Nemčiji in se najpogosteje izvaja za bolnike z zasevki v jetrih, v pediatrični onkologiji, za bolnike z retinoblastomom, v strokovni literaturi pa je opisano tudi za bolnice s ponovitvijo raka na materničnem vratu. Čeprav ni del smernic, ima po oceni izvedenca mesto v naboru onkoloških zdravljenj.

22.Navedeno tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljuje zaključek, da gre pri zdravljenju tožnice v tujini za pravico iz obveznega zdravstvenega zavarovanja iz 23. člena ZZVZZ, na podlagi katere je ob izpolnjevanju pogojev iz 44.a člena ZZVZZ upravičeno odobreno zdravljenje v tujini in zagotovljeno povračilo stroškov takšnega zdravljenja.

23.Ker je sodišče dokazni zaključek o izčrpanem zdravljenju v Sloveniji in metodi zdravljenja v tujini, sprejelo na podlagi izvedenskega mnenja, ki je tudi po oceni pritožbenega sodišča podano v skladu s pravili medicinske znanosti, stroke in izkušenj, pritožbene navedbe o nepravilno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju niso utemeljene.

24.Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 353. člena ZPP pritožbo toženca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

25.Tožnica sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben za postopek (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------------------------

1Če je za zdravljenje določenega bolezenskega stanja na razpolago več medicinsko enakovrednih metod, se po praksi revizijskega sodišča šteje, da so možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane, če v Sloveniji ni zagotovljeno zdravljenje z nobeno od teh metod.

2Da določeno zdravljenje ni vključeno v smernicah, je po mnenju izvedenca tudi posledica odsotnosti farmacevtskih raziskav, ker te ne prinašajo dobička.

3Presoja se razširjenost rakave bolezni, splošna kondicija bolnika, motivacija bolnika in izkušnje drugih podobnih bolnikov.

4V praksi to zdravljenje, čeprav ni zajeto v smernicah, bremeni toženca.

5Zahteva toženca po izdelavi povzetkov navedenih študij ni utemeljena, ker to ni predmet izvedenskih mnenj.

6Torej le storitve v mejah z zakonom in podzakonskimi predpisi določenih standardov.

7Prim. sodbo Sodišča EU C—157/99, ki se sicer nanaša na drugačno dejansko stanje kot je obravnavano.

8Iz obveznega zavarovanja se zavarovani osebi (po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZZVZZ) zagotavlja plačilo za zdravljenje, ki obsega diagnostične zdravstvene storitve (npr. pregled ali preiskava) in terapevtske zdravstvene storitve (npr. ambulantne storitve, operativni poseg).

9Obstajal je pričakovani rezultat zdravljenja in bile so izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji.