Jedro

Pritožnik utemeljeno opozarja na dejstvo, da je zemljiškoknjižno sodišče pravilno upoštevalo predzaznamovano zastavno pravico na dolžnikovih nepremičninah v zavarovanje terjane terjatve in ob zaznambi pravnomočnega sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Lenartu opr. št. In 35/2007 z dne 13.04.2007 v korist pritožnika, vloženega 13.04.2007, vpisalo, da zaznamba učinkuje od 18.12.1991.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v III. točki izreka razveljavi in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških postopka za pritožbo se pridrži za končno odločbo o poplačilu upnikov.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o poplačilu je sodišče prve stopnje , ob uporabi določb 208. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, opravilo poplačilo terjatev upnikov in drugih oseb, ki so uveljavljale pravico do poplačila iz kupnine prejete s prodajo dolžnikove nepremičnine, tako, kakor podrobno izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.

Proti odločitvi sprejeti v točki III izreka, to je odločitvi s katero je sodišče prve stopnje sklenilo, da se iz preostanka kupnine v znesku 47.869,87 EUR poplača hipotekarni upnik, v celoti, upnik pa v znesku 13.837,30 EUR na račun dela zakonskih zamudnih obresti, se je pravočasno pritožil upnik, ob uveljavljanju vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s členoma 366 ZPP in 15 ZIZ. Sodišču prve stopnje predvsem očita zmotno ugotovitev vrstnega reda upnikov, ki so imeli svojo terjatev do dolžnika zavarovano z v zemljiško knjigo vpisano hipoteko na nepremičninah, ki so bile predmet prodaje v tem izvršilnem postopku. Iz podatkov zemljiške knjige namreč določno izhaja, da je imel prednost pred vsemi upniki naštetimi v točki III izreka izpodbijanega sklepa. Predlaga ali ustrezno spremembo izpodbijanega dela prvostopenjskega sklepa ali njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v tem obsegu sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba je utemeljena.

Temeljno zakonsko določilo, ki velja v predmetni zadevi kot lex specialis je gotovo določba drugega odstavka 198. člena ZIZ, ki določa, da se upniki poplačajo po vrsti, kot so pridobili zastavno pravico. Navedeno zakonsko določilo je skladno materialnopravnemu predpisu iz tretjega odstavka 147. člena SPZ, ki določa, da šele, ko je prvi upnik poplačan v celoti, se poplača nadaljnji upnik in tako po vrsti. Gre za temeljno načelo prioritete - vrstnega reda, ki je dosledno vpeljano v naš pravni red in pomeni, da ima v konkurenci več stvarnih pravic na isti stvari prednost tista, ki je pridobljena prej (6. člen SPZ).

V konkretni zadevi pa je treba, glede na dejanske podatke pristojne Zemljiške knjige, poleg spredaj navedene materialnopravne podlage upoštevati še določbe Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1, predvsem določbe tretjega in četrtega odstavka 87. člena ZZK-1 in člena 88 ZZK-1 v zvezi s tretjim odstavkom člena 52 ZZK-1. Pritožnik namreč navaja, da je imel do dolžnika terjatev, ugotovljeno z zamudno sodbo Okrajnega sodišča v Lenartu opr. št. P 90/2006 z dne 21.1.2006 v višini 5.146,98 EUR (prej 1,233.421,50 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 01.01.2002 dalje do plačila in v višini tedanjih 44.880,00 SIT s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Iz obrazložitve zamudne sodbe izhaja, da je dolžnik kot kreditojemalec z Republiko Slovenijo kot kreditodajalko sklenil Pogodbo št. 45-2-0361, na podlagi katere mu je bil odobren kredit v višini tedanjih 427.300,00 SIT. Za zavarovanje navedene terjatve je v Zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Lenartu pod Dn. št. 840/91, na parc. št. 1272/3, parc. št. 1274/2 in parc. št. 1274/3, vse k.o. Selce in pripisane vl. št. 457, pri solastnem deležu dolžnika do 1/4, vknjižena zastavna pravica s predkupno pravico ter prepovedjo odtujitve in obremenitve. Kreditodajalka Republika Slovenija je navedeno terjatev s cesijsko pogodbo št. 404-13/2002-4 z dne 11.02.2002 odstopila upniku. Ker pa vknjižena zastavna pravica ni imela neposredne izvršljivosti, je upnik vložil hipotekarno tožbo na podlagi katere je bila tudi izdana spredaj navedena zamudna sodba. Navedena zamudna sodba mu je tudi služila kot izvršilni naslov predloga za izvršbo s katerim je predlagal še zaznambo sklepa o izvršbi ob upoštevanju vrstnega reda že vknjižene hipoteke za zavarovanje predmetne terjatve na solastnem deležu do 1/4 spredaj navedenih dolžnikovih nepremičnin. Sklep o izvršbi (ki je predmet tudi tega izvršilnega postopka) je bil izdan 13.04.2007 in tudi zaznamovan v zemljiški knjigi.

Pritožnik utemeljeno opozarja na dejstvo, da je zemljiškoknjižno sodišče pravilno upoštevalo predzaznamovano zastavno pravico na dolžnikovih nepremičninah v zavarovanje terjane terjatve in ob zaznambi pravnomočnega sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Lenartu opr. št. In 35/2007 z dne 13.04.2007 v korist pritožnika, vloženega 13.04.2007, vpisalo, da zaznamba učinkuje od 18.12.1991 (redni izpisek iz Zemljiške knjige za k.o. Selce, vložek 457 s parc. št. 1272/3 in 1274/2 - List C1 - druge pravice, zap. št. 16). Povedano pomeni, da je pritožnik s tem pridobil zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini z učinkom že od 18.12.1991 dalje. Zato bi ob upoštevanju pravil o poplačilu upnikov iz dobljene kupnine po vrstnem redu (tretji odstavek 147. člena SPZ v zvezi s 6. členom SPZ), bilo treba pritožnikov prednostni vrstni red upoštevati od v zemljiški knjigi navedenega datuma dalje.

Pregled zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s členom 366 ZPP in 15 ZIZ pa pokaže, da sklep sodišča prve stopnje nima razlogov o tem, na kakšni podlagi je prvostopenjsko sodišče ugotavljalo prednostni vrstni red upnikov katerih poplačilo je izvedlo na način določen v III. točki izreka izpodbijanega sklepa. Zato v izpodbijanem delu sklepa sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti. Povedano predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s členoma 366 ZPP in 15 ZIZ, ki je take narave, da je drugostopenjsko sodišče ne more odpraviti. Zato je bilo treba sprejeti odločitev, razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka člena 365 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).

V novem postopku, ki bo ponovljen v razveljavljenem obsegu, bo moralo sodišče prve stopnje najprej natančno ugotoviti, kdaj so posamezniki upniki tega izvršilnega postopka pridobili zastavno pravico na dolžnikovih nepremičninah v zavarovanje uveljavljanih terjatev, pri čemer bo upoštevalo stanje, ki izhaja iz tega spisa in iz zemljiške knjige ter stanja, ki ga je ugotovilo na razdelitvenem naroku.

O stroških pritožbenega postopka je drugostopenjsko sodišče odločilo z uporabo določb tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ.