Jedro

Tožnik bi pravico do družinske pokojnine ponovno pridobil le, če bi se izkazalo, da je že do dopolnitve 26 let starosti v letu 2007, ko je prenehal biti uživalec družinske pokojnine, pridobljene zaradi smrti očeta v letu 2006, bil popolnoma nezmožen za delo. To v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo prepričljivo izključeno. Glede na naravo bolezni, zgolj okoliščina, da je bila pri njem šele leta 2009 diagnosticirana paranoidna shizofrenija, da pred tem sploh ni bilo nobene diagnostične specialistične terapevtske obravnave niti zdravljenja, ne more biti zadosten strokovno medicinski razlog oceni, da pred prvim psihiatričnim pregledom ocene delazmožnosti ni mogoče podati. Ob pomanjkanju sleherne medicinske listinske dokumentacije je potrebno v okoliščinah konkretnega primera upoštevati tudi anamnestične in heteroanamnestične podatke in izvesti dokaz z zaslišanjem tožnika ter prič. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano zavrnilno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na odpravo zavrnilnih odločb tožene stranke št. ... z dne 17. 3. 2014 in št. ... z dne 30. 6. 2014, priznanje pravice do družinske pokojnine po pokojnem očetu od 1. 10. 2013 dalje, odreditev odmere ter izplačilo pripadajočih zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. tč. izreka). Hkrati je izreklo, da tožnik trpi sam svoje stroške postopka (II. tč. izreka). Odločitev je oprlo na sodno izvedensko mnenje specialistke psihiatrinje, da pri tožniku pred 11. 2. 2009 ni mogoče podati ocene o njegovi nezmožnosti za delo.

2. Sodbo izpodbija tožnik po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov. Predloga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

Že ob vložitvi tožbe se je zavedal, da zdravstvena dokumentacija obstaja le od leta 2009 dalje. Ker se zmanjšanje oz. izguba funkcionalnosti ni začela šele v tistem letu, je predlagal tudi druge dokaze. Predložil je pisno dokumentacijo, predlagal zaslišanje prič in sebe, da bi se glede na zaznavanje vedenja in obnašanja lahko ugotovilo stanje pred prvim psihiatričnim pregledom leta 2009. Vendar je sodišče vse dokaze, razen izvedenstva, zavrnilo z obrazložitvijo, da je mnenje prepričljivo. S tem je onemogočilo predstavitev primera, s čimer je bistveno kršen postopek. Jasno je, da izvedenka zaradi pomanjkanja zdravstvene dokumentacije pred letom 2009, ni mogla oceniti njegovo funkcioniranje. Ni upoštevala niti listin v spisu, in sicer njegovih zapiskov, zapisa mame, izjav A.A., B.B., C.C. in D.D.. Izhajala je izključno iz izkušenj zdravljenja psihotičnih mladostnikov in dejstva, da do leta 2009 ni bil zdravljen. Na zaslišanju je sicer pritrdila dr. E.E., da je že konec srednje šole začel drseti v psihozo, da je bolezen potekala po procesnem kupu, in zgodaj privedla do hudih motenj funkcioniranja. Ni pa se strinjala, da bi že takrat (kdaj?) obstajala popolna in trajna nezmožnost za delo. V svojih zapisih je izjavil, da je imel prve znake v vrtcu in potem v osnovni šoli, da je imel v otroštvu migrene. Tudi mama je zapisala, da je imel hude migrene z bruhanjem že v osnovni šoli, resne težave pa so se začele v 4. letniku srednje šole 1999/2000, saj naj bi maturo opravil šele v šestem poskusu. Če pred letom 2000 umsko, niti fizično ni uspel opravljati počitniškega dela, to zagotovo predstavlja hudo nefunkcionalnost. Če bi do leta 2009 zadovoljivo funkcioniral, bi lahko do takrat sam skrbel zase, pa ni bilo tako.

Sodišče ni ugotavljalo niti, kakšno je bilo njegovo socialno življenje, s čim se je ukvarjal in v kakšnih krogih se je gibal. Če bi izvedlo dokaze v tej smeri, bi lahko izvedenka ocenila funkcionalnost ali nefunkcionalnost. Strinja se sicer z delom obrazložitve, da v začetnem obdobju bolezni ni možno napovedati prognoze o delazmožnosti, vendar pa začetni čas njegove bolezni sega v otroštvo. Izvedenka je mnenje podala ob predpostavki, da bi bil od začetka bolezni zdravljen, vendar ni bilo tako, zato njene nedvomno bogate izkušnje niso uporabljive v obravnavani zadevi. Nesprejemljiva je njena opredelitev do zapisa v sklepu Okrajnega sodišča v Ljubljani, v katerem je dr. F.F. ugotovila, da je do bolezni nekritičen in glede na vsebino dnevnikov, psihotičen že vsaj sedem let, kar mu onemogoča običajno funkcioniranje. Ni se ustrezno opredelila do mnenja dr. E.E. o utemeljenosti sklepanja, da je že konec srednje gradbene šole začel drseti v psihozo, ki je imela za posledico slabše funkcioniranje na maturi in uspešnost pri študiju. Prav tako se ni opredelila do mnenja dr. G.G., po katerem je praktično ves čas psihotičen, brez uvida, nanašalen in preganjalno blodnjav, pogosto ima privide in prisluhe, in da je glede na podatke iz dokumentacije, pogovora s svojcem in anamnezo verjetno zbolel v adolescenci, da je proti koncu srednje šole bolezen napredovala, ter da verjetno ni bil sposoben za redni delovni proces že pred letom 2005. Sklicuje se na zadevo Psp 405/2012, po kateri osebe s psihičnimi težavami ne iščejo psihiatrične pomoči, da se bolezen razkrije šele ob neugodnih dejavnikih, ko pride do dekompenzacije, ter da ni samo zdravstvena dokumentacija tista, po kateri se ugotavljajo določena dejstva, ampak tudi narava samega obolenja.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti glede procesnih kršitev iz 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku(1) (ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana sodba izdana preuranjeno. Zaradi pomanjkljivosti postopka, je ostalo dejansko stanje pomanjkljivo razčiščeno, zato ni mogoč preizkus pravilne uporabe materialnega prava.

5. Materialnopravna podlaga za pritožbeno reševanje zadeve o vtoževani pravici do družinske pokojnine, je podana v 57. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovani(2) (ZPIZ-2). Določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati otroci, kot zavarovani družinski člani. Med drugim je pravica do družinske pokojnine po 4. odst. 57. člena ZPIZ-2 zagotovljena otroku, ki postane popolnoma nezmožen za delo do starosti, do katere mu je zagotovljena pravica ali do konca šolanja. V povezavi s 1. odstavkom istega člena torej največ oz. najpozneje do dopolnjenega 26 leta starosti, če se šola.

Tudi v predmetni zadevi bi lahko pritožnik pravico do družinske pokojnine ponovno pridobil le, če bi se izkazalo, da je že do dopolnitve 26 let starosti, torej do 14. 12. 2007, ko je prenehal biti uživalec družinske pokojnine, pridobljene zaradi smrti očeta v letu 2006, bil popolnoma nezmožen za delo. Prav to, edino pravno odločilno dejstvo, ali je pri tožniku popolna nezmožnost za delo obstajala najpozneje do 14. 12. 2007, pa v postopku pred sodiščem prve stopnje ni prepričljivo izključeno. Glede na naravo bolezni, zgolj okoliščina, da je bila pri njem šele leta 2009 diagnosticirana paranoidna shizofrenija, da pred tem sploh ni bilo nobene diagnostične specialistične terapevtske obravnave niti zdravljenja, ne more biti zadosten strokovno medicinski razlog oceni, da pred prvim psihiatričnim pregledom ocene delazmožnosti oz. nezmožnosti sploh ni mogoče podati.

6. Ob pomanjkanju sleherne medicinske listinske dokumentacije je potrebno v okoliščinah konkretnega primera upoštevati tudi anamnestične in heteroanamnestične podatke. Sodišče prve stopnje zato razen sodnomedicinskega izvedenstva, vseh ostalih predlaganih dokazov ne bi smelo zavrniti. Ni izvedlo dokaza z zaslišanjem tožnika, ne s pričami, niti s predloženimi pisnimi izjavami. Zaradi neobstoja listinske medicinske dokumentacije pred letom 2009, je zavrnitev navedenih dokazov lahko vplivala na pravilno in popolno razjasnitev dejanskega funkcijskega psihičnega stanja tožnika. Anamnestični in heteroanamnestični podatki bi lahko pomembno prispevali k oceni, ali je že pred diagnosticirano paranoidno shizofrenijo v začetku leta 2009, morda prav zaradi neuvidevnosti v tovrstne zdravstvene težave, pri tožniku prišlo do popolne nezmožnosti za delo, in če, kdaj je ta nastopila.

7. Pritožnik utemeljeno poudarja, da mu je bila z zavrnitvijo predlaganih dokazov, ki bi morali biti izvedeni celo pred postavitvijo sodno medicinske izvedenke, onemogočeno dokazovanje izgube funkcionalnih sposobnosti pred letom 2009. To še zlasti, ker do takrat ni bil v nobeni psihiatrični obdelavi, niti terapevtski obravnavi. Da je bila izvedba predlaganih dokazov potrebna, nenazadnje kaže sam zaključek izvedenke, da ocene o tožnikovi nezmožnosti za delo pred letom 2009 ne more podati, ker prvi psihiatrični pregled datira šele z dne 11. 2. 2009. Tako ostaja odprto oz. je potrebno šteti za preuranjeno sklepanje izvedenke, da naj bi tožnik do leta 2009 zadovoljivo funkcioniral, ker da je po zaključku srednjega šolanja opravil večji del univerzitetnega študija in v času šolanja oz. študija prek študentskega servisa opravljal različna manj zahtevna dela.

Ob odsotnosti vsakršne medicinske psihiatrične dokumentacije in zdravljenja pred letom 2009, ter sočasni ugotovitvi, da pri tožniku začetki psihotične simptomatike segajo že v obdobje adolescence, je potrebno funkcijski status ter s tem zmožnost oz. popolno nezmožnost za delo v smislu 4. odst. 57. člena ZPIZ-2, dokazovati tudi z drugimi dokazi, ki jih je pritožnik predlagal že v tožbi.

8. Iz predhodno navedenih razlogov je potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo na temelju 354. člena ZPP razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

V ponovljenem postopku bo potrebno izvesti predlagane dokaze. Torej zaslišati tožnika, njegovo mamo, dokazno oceniti pisne izjave od A/10 do A/16, zaslišati lečeči psihiatrinji dr. G.G. ter dr. E.E.. Šele po izvedbi navedenih dokazov bo, glede na vrsto in naravo tožnikove bolezni, mogoče s sodno medicinsko izvedenko psihiatrične stroke dodatno razčistiti in popolno ter prepričljivo ugotoviti datum nastanka tožnikove popolne nezmožnosti za delo. Zgolj zaradi morebitne neuvidevnosti tožnika v svoje bolezensko stanje in odsotnost vsakršne specialistične psihiatrične obravnave in obdelave pred letom 2009, namreč ne bo mogoče izključiti morebitne izgube funkcionalnosti iz tovrstnih zdravstvenih razlogov do datuma, do katerega je bil tožnik že uživalec družinske pokojnine po pokojnem očetu.

Šele po dopolnitvi postopka v nakazani smeri in izvedbi morebitnih drugih dokazov, pomembnih za razjasnitev navedenega pravno odločilnega dejstva, bo mogoče pravilno presoditi zakonitosti izpodbijanih zavrnilnih upravnih aktov ter ponovno odločati o utemeljenosti ali neutemeljenosti vtoževane pravice do družinske pokojnine.

9. Ob takšni pritožbeni rešitvi zadeve je potrebno v skladu s 165. členom ZPP hkrati odločiti, da so priglašeni stroški pritožbe pridržani za končno odločbo, kot je razvidno iz II. točke izreka tega sklepa.

(1) Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008. (2) Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.