Jedro

Pogoj za izdajo začasne odredbe je, da akt, ki se s tožbo izpodbija, še ni bil izvršen oziroma da je njegova izvršitev pravno in dejansko mogoča.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka zavrnilo predlog tožnika za izdajo začasne odredbe, ki ga je podal hkrati s tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 6.12.2007. S to odločbo je tožena stranka odločila, da se tožnik ne izbere in ne predlaga Državnemu zboru RS v izvolitev na razpisano sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v ... V 2. točki izreka pa je sodišče prve stopnje tožnika oprostilo plačila sodnih taks. Tožnik je s tožbo predlagal odpravo navedene odločbe ter da naj se ugotovi, da mu je tožena stranka kršila pravice iz 14., 22. in 23. člena Ustave Republike Slovenije, ker mu ni posredovala predloga za izvolitev določenega kandidata oz. kandidatke v sodniško funkcijo. Hkrati s tožbo zoper navedeno odločbo pa je podal predlog za izdajo začasne odredbe za zadržanje izvršitve odločbe in predloga tožene stranke Državnemu zboru RS za izvolitev kandidata/tke, izbrane(ga) 6.12.2007 na 65. seji tožene stranke v zadevi razpisa na prosto mesto okrajnega sodnika v ..., objavljenega v Uradnem listu Republike Slovenije, št. ... z dne ...., ter predlagal, naj se o tem obvesti Državni zbor RS.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da v obravnavanem primeru tožnik s samim zatrjevanjem, da ne bo imel več učinkovitega pravnega varstva, če bo Državni zbor RS že odločil o predlogu za izvolitev izbranega kandidata, škode ni dovolj konkretiziral, razen tega pa niti ni obrazložil, zakaj bi bila ta škoda težko popravljiva. Tako oba zakonska pogoja, določena v 32. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS st. 105/06 in 26/07 – sklep US), ki morata biti podana kumulativno, in sicer nastanek škode ter da mora biti ta težko popravljiva, nista ustrezno obrazložena. Razen tega pa v konkretnem primeru izdaja začasne odredbe niti ne bi bila mogoča, ker je Državni zbor Republike Slovenije na seji 29.1.2008 izbrano kandidatko, ki jo je v izvolitev predlagala tožena stranka, že izvolil na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v ..., sklep o izvolitvi pa je bil objavljen v Uradnem listu RS st... z dne ... Glede na to, da je predlagana kandidatka že izvoljena v sodniško funkcijo, upravni akti pa med drugim skladno z 3. členom ZUS-1 niso tiste odločitve, ki jih nosilci zakonodajne oblasti sprejemajo za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti, začasna odredba o zadržanju predloga za izvolitev ni možna in je zato tožnikova zahteva za izdajo začasne odredbe tudi iz tega razloga neutemeljena.

Tožnik v pritožbi zoper 1. točko izpodbijanega sklepa meni, da je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna in nezakonita ter uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge, in sicer bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zmotno uporabo materialnega prava in zmotno presojo pravilnosti postopka izdaje upravnega akta ter zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ter da so z izpodbijanim sklepom kršene njegove pravice iz 23. člena ustave in pravica do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP v zvezi z 13. členom EKČP. Predlaga, da se pritožbi ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Tožena stranka in stranka z interesom na pritožbo nista odgovorili.

Pritožba ni dovoljena.

Po določbi tretjega odstavka 343. člena ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 smiselno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, pritožba ni dovoljena, če jo vloži oseba, ki za pritožbo nima pravnega interesa. Vsakdo, ki v upravnem sporu uveljavlja varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi si v primeru pritožbe izboljšal svoj pravni položaj. Tega pa tožnik v obravnavanem primeru ne izkazuje.

Po presoji pritožbenega sodišča si tožnik z vloženo pritožbo zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ne more izboljšati svojega pravnega položaja oziroma doseči zase ugodnejšo rešitev. Pogoj za izdajo začasne odredbe je, da akt, ki se s tožbo izpodbija, še ni bil izvršen oziroma da je njegova izvršitev pravno in dejansko mogoča. Ker je Državni zbor RS predlagano kandidatko že izvolil, sklep o tem pa je bil že objavljen v uradnem listu, ni mogoče odložiti oziroma zadržati izvršitve akta, ki je že izvršen. Zato si tožnik ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, s tem pa preneha tudi pravovarstveni temelj za odločanje v upravnem sporu, to je tudi za odločanje o pritožbi. Na obstoj pravovarstvene potrebe mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tako tudi pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku. Ker je izkazan pravni interes procesna predpostavka za vodenje vsakega postopka, v tem pritožbenem postopku pa ta ni izkazan, po presoji pritožbenega sodišča pritožba zoper izpodbijani sklep ni dovoljena. Ob takšni presoji se pritožbeno sodišče v presojo ostalih pritožbenih razlogov ni spuščalo po vsebini.

Na drugačno odločitev pritožbenega sodišča ne morejo vplivati niti zatrjevane kršitve ustavnih pravic iz 23. člena Ustave Republike Slovenije (poštenega sojenja) niti zatrjevane kršitve 6. in 13. člena EKČP (učinkovito sodno varstvo) ter tožnikov predlog, naj se izpodbijani sklep razveljavi in ponovni modificirani predlog, podan že v tožbi zoper izpodbijano odločbo tožene stranke, da naj Upravno sodišče RS s sodbo nadalje odloči tudi, da je tožena stranka Sodni svet RS tožniku kršila navedene pravice v obravnavani zadevi razpisa na prosto mesto okrajnega sodnika v L. Pa tudi samo razveljavitev izpodbijanega sklepa, s katerim je bila tožniku zavrnjena zahteva za izdajo začasne odredbe, tako kot to v tožbi predlaga tožnik, namreč ne bi v ničemer izboljšala tožnikovega položaja v zvezi z učinkovitim pravnim varstvom.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 343. člena in 352. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/07) v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožnikovo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.