Jedro

Tožnica je za sporno leto prejela dve oceni: oceno delovne uspešnosti „dobro“ in službeno oceno „odlično“. Tožena stranka je pri napredovanju v plačilni razred ravnala zakonito, ker je upoštevala tožničino oceno delovne uspešnosti. Zoper to oceno tožnica ni uveljavljala sodnega varstva, tako da je odločitev o njej postala dokončna in pravnomočna. Na tej podlagi je tožnica zakonito napredovala le za en plačni razred.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek: 1. da se ugotovi, da je sklep tožene stranke, št. ... z dne 5. 6. 2009, izdan tožnici, nezakonit in se razveljavi; 2. da je tožena stranka dolžna tožnici izdati ustrezen sklep o napredovanju in razporeditvi v višji plačni razred, v skladu z veljavno zakonodajo ter ji obračunati prikrajšanja pri plači, do katerih je prišlo zaradi izdaje nezakonitega sklepa št. ... z dne 5. 6. 2009, od ugotovljenih bruto zneskov prikrajšanj odvesti davke in prispevke pristojnim službam in zavodom ter ji izplačati neto zneske prikrajšanja z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posamičnega mesečnega neto prikrajšanja v plačilo, torej od vsakega 18. dne v tekočem mesecu za prikrajšanja iz predhodnega meseca pa vse do plačila, v 15 dneh pod izvršbo in 3. da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti vse njene pravdne stroške skupaj z 20 % DDV in zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka dneva izpolnitve dalje pa do plačila in jih nakazati na TRR pooblaščenca odvetnika A.P. pri N. d.d. s št. ..., v 15 dneh pod izvršbo (I. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločilo, da je tožnica dolžna toženi stranki povrniti znesek 567,50 EUR, po poteku paricijskega roka iz te sodbe pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vse v 15 dneh, da ne bo izvršbe (II. točka izreka).

Zoper izpodbijano sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov, naštetih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.), pritožuje tožnica. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožničinemu tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je v spornem letu prejela službeno oceno odlično in da je to tudi ocena, ki je za zaposlene na obrambnem področju edina predpisana z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadalj.). Pri izdaji izpodbijanega sklepa o napredovanju ta ocena ni bila upoštevana, kar je v neskladju z ZSPJS. Prav neupoštevanje te ocene je predmet tega individualnega delovnega spora. Ocenjevanje delovne uspešnosti na osnovi uredbe vlade je nezakonito in se je izvajalo, ker Pravilnik o službeni oceni ni bil pravočasno usklajen z ocenjevalno lestvico. O nezakonitem ocenjevanju tožnice, neposredno na podlagi uredbe, je izpovedal tudi kot priča zaslišani N.Z.. Deseti odstavek 17. a člena ZSPJS jasno določa, da se v S. delovna uspešnost ocenjuje v skladu s predpisi na obrambnem področju, pri čemer se za ocenjevalno lestvico in pogoje za napredovanje uporablja uredba iz drugega odstavka 17. člena tega zakona. Torej se uredba v S. uporabi samo za lestvico ocen, ki je od ena do pet, ne uporablja pa se za celotno ocenjevanje delovne uspešnosti. Tožnica je bila za leto 2008 ocenjena s službeno oceno odlično na štiri številčni ocenjevalni lestvici. Nepravočasen sprejem Pravilnika o službenem ocenjevanju v S. ne more biti razlog, da se je v neskladju z desetim odstavkom 17. a člena ZSPJS, delovna uspešnost tožnice ocenila na podlagi uredbe. Njena službena ocena na pet številčni ocenjevalni lestvici predstavlja oceno najmanj prav dobro, kar bi se pri napredovanju ocenilo s 4 točkami, s čimer bi izpolnila pogoje za napredovanje za dva plačilna razreda. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, ki izhajajo iz citirane določbe in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in na katere se pavšalno sklicuje tudi tožnica, ni storilo, da je dejansko stanje popolno in pravilno ugotovilo in da je na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Bistvene kršitve določb pravdnega postopka tožnica v pritožbi uveljavlja le pavšalno, saj ne navede, katere kršitve iz prvega ali iz drugega odstavka 339. člena ZPP uveljavlja, niti ne obrazloži vsebine kršitev, ki naj bi bile po njeni oceni podane. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče preizkusilo le, ali je podana katera od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, vendar takšnih kršitev ni ugotovilo.

V tem individualnem delovnem sporu se presoja zakonitost sklepa o napredovanju tožnice z dne 5. 6. 2009. V tem sklepu je tožena stranka upoštevala, da je tožnica v napredovalnem obdobju (za leto 2006, 2007 in 2008) zbrala 13 točk za napredovanje (v napredovalnem obdobju do prvega izplačila plač po ZSPJS je zbrala 10 točk, za leto 2008 pa je bila ocenjena z oceno „dobro“, kar pomeni, da so ji bile za to leto upoštevane 3 točke) in s tem izpolnila pogoje za napredovanje za en plačni razred, zaradi česar jo je tožena stranka uvrstila v 30. plačni razred. Tožnica se z razporeditvijo v plačni razred ne strinja. Meni, da bi morala tožena stranka pri ocenjevanju za leto 2008 upoštevati službeno oceno in s tem, da je za to leto zbrala najmanj 4 točke, kar bi pomenilo, da je upravičena do napredovanja za dva plačilna razreda in bi zato morala biti uvrščena v 31. plačni razred. Z ozirom na navedeno v tem individualnem delovnem sporu zahteva sodno varstvo.

Sodišče prve stopnje je tožničin tožbeni zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je namreč, da je bila za leto 2008 odločilna za napredovanje ocena delovne uspešnosti in ne službena ocena, ki je bila namenjena napredovanju v činu. Z ozirom na navedeno je štelo ocenjevanje tožnice za pravilno, ker v kritičnem obdobju za napredovanje v plačnem razredu (pravilno: plačne razrede) še niso bile upoštevane službene ocene. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožničinega tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna.

V Slovenski vojski poznamo dve vrsti napredovanj, in sicer a) v činih oziroma v razredu in b) v plačne razrede. Sporno v obravnavani zadevi je tožničino napredovanje v plačne razrede.

Zakon o službi v Slovenski vojski (ZZZloV, Ur. l. RS, št. 68/2007 in nadalj.) v prvem odstavku 58. člena določa, da se za plače v S. uporabljajo predpisi, ki urejajo plače javnih uslužbencev, torej ZSPJS. Ta v desetem odstavku 17. a člena določa, da se v S. delovno uspešnost ocenjuje v okviru službene ocene v skladu s predpisi na obrambnem področju, pri čemer se za ocenjevalno lestvico in pogoje za napredovanje uporablja uredba iz drugega odstavka 17. člena tega zakona (tj. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, Ur. l. RS, št. 51/2008 in nadalj.). Ocenjevalna lestvica po Uredbi o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede je petstopenjska (2. člen), podrobnejša opredelitev elementov delovne uspešnosti javnega uslužbenca pa je opredeljena v prilogi III k tej uredbi. Podrobnejšo ureditev službene ocene na obrambnem področju ureja Pravilnik o službeni oceni (Ur. l. RS, št. 1/2010 in nadalj., velja od 9. 1. 2010 dalje – v nadaljevanju novi Pravilnik o službeni oceni, pred njim je veljal Pravilnik o službeni oceni, Ur. l. RS, št. 111/2003 in nadalj.- v nadaljevanju stari Pravilnik o službeni oceni). Stari Pravilnik o službeni oceni vsebuje podrobnejšo ureditev kriterijev za ocenjevanje (od 8. do 15. člena). Službena ocena v skladu s tem pravilnikom je štiristopenjska (14. člen). Novi Pravilnik o službeni oceni je lestvico in kriterije uskladil z navedeno uredbo ter za razliko od starega Pravilnika o službeni oceni izrecno določil, da se službena ocena uporabi tudi pri napredovanju vojaških oseb v plačne razrede (4. člen). Na podlagi novega Pravilnika o službeni oceni so se prvič izdelale službene ocene za leto 2009 (20. člen novega Pravilnika o službeni oceni).

Sodišče prve stopnje je ugotovilo in kar med pravdnima strankama tudi ni sporno, da je tožnica za leto 2008 prejela dve oceni: oceno delovne uspešnosti „dobro“ (priloga A5), ki je bila izdelana ob upoštevanju pravil iz navedene uredbe in službeno oceno „odlično“ (priloga A7), ki je bila izdelana ob upoštevanju pravil starega Pravilnika o službeni oceni. Tožena stranka je v izpodbijanem sklepu pri napredovanju tožnice v plačni razred upoštevala oceno delovne uspešnosti in ne službene ocene.

Z ozirom na navedeno ter ob upoštevanju navedenega materialnopravnega izhodišča pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka s tem, ko je v izpodbijanem sklepu upoštevala tožničino oceno delovne uspešnosti, izdelano v skladu z navedeno uredbo in ne službene ocene, ni ravnala nezakonito, kot to neutemeljeno navaja tožnica.

Službene ocene, izdelane po kriterijih iz starega Pravilnika o službeni oceni (štiri številčna ocenjevalna lestvica), glede na izrecno določbo desetega odstavka 17. a člena ZSPJS, da se za ocenjevalno lestvico in pogoje za napredovanje uporablja navedena uredba (in s tem torej pet številčna ocenjevalna lestvica), tožena stranka namreč ni mogla uporabiti. Res ta določba hkrati določa tudi, da se delovna uspešnost oceni v okviru službene ocene v skladu s predpisi na obrambnem področju, kar pa z ozirom na to, da stari Pravilnik o službeni oceni ni bil usklajen z navedeno uredbo, ni bilo mogoče. To je namreč omogočil šele (z navedeno uredbo usklajen) novi Pravilnik o službeni oceni, ki je hkrati izrecno določil, da se službena ocena uporablja tudi pri napredovanju vojaških oseb v plačne razrede (4. člen).

Sicer pa je treba v tem sporu tudi upoštevati, da tožnica ni niti trdila, da je po prejemu ocene delovne uspešnosti ravnala v skladu z določbo 17. a člena ZSPJS in zahtevala njen preizkus oziroma, da je zoper to oceno v rokih iz navedene določbe uveljavljala sodno varstvo pred delovnim sodiščem. Na zaslišanju je navedla, da na ocenjevalna lista nima pripomb, da pa se ne strinja z izpodbijanim sklepom. Tudi v pritožbi izrecno izpostavlja, da je predmet tega individualnega delovnega spora neupoštevanje službene ocene pri njenem napredovanju. Z ozirom na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožničino morebitno nestrinjanje s prejeto oceno ne more biti predmet tega spora. Tožnica prejete ocene delovne uspešnosti ni pravočasno (1) izpodbijala, zato tudi v tem delovnem sporu (v okviru presoje zakonitost izpodbijanega sklepa o tožničinem napredovanju) ne more uveljavljati, da je bila za leto 2008 napačno ocenjena. Ta odločitev tožene stranke je torej že postala dokončna in pravnomočna, zato jo je tožena stranka povsem pravilno in zakonito upoštevala tudi v izpodbijanem sklepu.

Sodišče prve stopnje je tako relevantne dejanske okoliščine popolno in pravilno ugotovilo, glede na navedeno pa je njegova odločitev o zavrnitvi tožničinega tožbenega zahtevka tudi materialnopravno pravilna, nasprotne pritožbene navedbe pa so v celoti neutemeljene.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).

(1) Iz ocenjevalnega lista – priloga A5, v katerega je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku vpogledalo in glede katerega sta se pravdni stranki tako imeli možnost izjaviti, izhaja, da je bila tožnica z oceno delovne uspešnosti seznanjena 23. 2. 2009 (takrat je podpisala ocenjevalni list). Glede na to, da je predmetno tožbo vložila 25. 9. 2009, je jasno, da je zamudila vse roke iz 17. a člena ZSPJS za preizkus ocene in sodno varstvo.