Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Le v kolikor bi tožnik imel zavarovano nevarnost zloma, bi mu ob nastanku zavarovalnega primera šlo izplačilo nadomestila za zlom na podlagi Tabele zlomov, sicer pa do tovrstnega izplačila ni upravičen.
I. Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.
II. Tožeča stranka sama krije nastale ji stroške v tem pritožbenem postopku.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna v 15 dneh plačati tožniku 4.591,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 7. 2020 dalje do plačila ter tožniku naložilo, da mora v 15 dneh po vročitvi sodbe toženki povrniti pravdne stroške v višini 30,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči prvi dan po poteku paricijskega roka do plačila.
2. Zoper navedeno prvostopenjsko sodbo se po pooblaščencu pritožuje tožnik. V pritožbi navaja, da je v škodnem dogodku utrpel zlom ključnice, zaradi česar se v skladu s splošnimi pogoji police NZ41002036462 zanj morajo upoštevati Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb PG-NE/17-4 (v nadaljevanju Splošni pogoji PG-NE/17-4), ki pa v 25. členu določajo, da sta sestavni del Splošnih pogojev PG-NE/17-4 Tabela invalidnosti za določanje trajne izgube splošne delovne sposobnosti zaradi nezgode (v nadaljevanju Tabela invalidnosti) in Tabela zlomov, izpahov in opeklin (v nadaljevanju Tabela zlomov). Tabela zlomov priznava za zlom ključnice 10 % invalidnost, ki bi jo prvostopenjsko sodišče tožniku moralo priznati na podlagi Tabele zlomov.
Pritožba uveljavlja, da je nelogično, da bi tožnik moral imeti za zlom sklenjeno posebno zavarovanje, ko pa so splošni pogoji v tej zvezi jasni. V kolikor bi držalo, da bi moral imeti za zlom sklenjeno posebej zavarovanje po drugi polici, potem tudi po sklenjeni zavarovalni polici v okviru splošnih pogojev ne bi smela biti vključena Tabela zlomov. Tožniku nihče ni pojasnil skrajno nejasnih, zavajajočih in nelogičnih splošnih pogojev, zato se ti nejasni splošni pogoji razlagajo v korist stranke, ki jih ni pripravila, kot se je tudi izreklo Vrhovno sodišče Republike Slovenije, na primer v zadevah II Ips 363/2005 in II Ips 140/2019. Ker 25. člen Splošnih pogojev PG-NE/17-4, ki napotuje na Tabelo zlomov, kot sestavni del Splošnih pogojev PG-NE/17-4, ni jasen, tako, da bi brez dvoma plačilo za zlom ključnice omejevalo na drugo sklenjeno zavarovanje, bi moralo prvostopenjsko sodišče upoštevaje zavarovalno vsoto za invalidnost v maksimalnem znesku 20.000,00 EUR, iz tega naslova tožniku prisoditi znesek v višini 2.000,00 EUR.
Pritožba prav tako poudarja, da tožnik ni prejel splošnih pogojev k zavarovalni polici, ki jih je k pripravljalni vlogi predložila tožena stranka dne 26. 10. 2020, saj je k polici za nezgodno zavarovanje NZ41002036462 prejel zgolj Splošne pogoje PG-NE/17-4 in Tabelo zlomov, zato ti zanj ne veljajo.
Na koncu pritožba uveljavlja, da prvostopenjsko sodišče ni obrazložilo, na kakšen način je toženki priznalo 30,00 EUR materialnih stroškov, zaradi česar je prvostopenjska sodba v tem delu neobrazložena in podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
Zaradi vsega navedenega tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi.
3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni zagrešilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP, prav tako pa je vse odločilne dejanske okoliščine pravilno in popolno ugotovilo in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.
6. Tožnik je od toženke na podlagi dveh sklenjenih polic iz naslova nezgodnega zavarovanja, in sicer na podlagi polic št. NZ41002036462 in NZ31001284310, zaradi zloma ključnice zahteval zavarovalnino v višini 4.591,90 EUR. Toženka je namreč na podlagi prve police tožniku priznala 3 % invalidnost in mu že izplačala 600,00 EUR, na podlagi druge police pa mu je priznala 5 % invalidnost in mu že izplačala 397,30 EUR. Prvostopenjsko sodišče je po izvedenem postopku zaključilo, da je toženka na podlagi zavarovalnih polic zaradi utrpele poškodbe zloma leve ključnice, tožniku priznala ustrezen procent invalidnosti ter mu že izplačala ustrezen denarni znesek ter tožnikov tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.
7. Pritožba poudarja, da so sestavni del zavarovalne police NZ41002036462 Splošni pogoji PG-NE/17-4, ki v 25. členu navajajo, da je sestavni del teh splošnih pogojev tudi Tabela zlomov, ki priznava za zlom ključnice 10 % invalidnost, ki bi jo moralo prvostopenjsko sodišče tožniku priznati.
Pritožbeno sodišče se v zvezi s tem pridružuje razlagi prvostopenjskega sodišča v točki 13 obrazložitve izpodbijane sodbe, katere bistvo je, da je nezgodno zavarovanje po polici NZ41002036462 sklenjeno zaradi nezgodne smrti in zaradi trajne izgube splošne delovne sposobnosti - invalidnosti, ni pa sklenjeno zaradi zloma, izpaha in opekline. Le v kolikor bi bilo nezgodno zavarovanje sklenjeno zaradi zloma, izpaha in opekline, bi bilo mogoče uporabiti Tabelo zlomov, po kateri bi bilo mogoče tožniku priznati za zlom ključnice 10 % zavarovalne vsote, sicer pa tožnik do uveljavljenega zneska ni upravičen.
8. Drugi odstavek 1. člena Splošnih pogojev PG-NE/17-4 našteva zavarovane nevarnosti, ki so posledica nezgode, zaradi katerih je možno skleniti zavarovalno polico, med drugim za smrt, invalidnost - trajna izguba splošne delovne sposobnosti (popolna ali delna), invalidnost z izplačilom mesečne nezgodne rente, zlom, izpah in opekline in ostali taksativno našteti primeri oziroma primeri, ki se urejajo s posebnimi in dopolnilnimi pogoji ali s posebnimi določili na zavarovalni polici. Le v kolikor bi tožnik imel zavarovano nevarnost zloma, bi mu ob nastanku zavarovalnega primera šlo izplačilo nadomestila za zlom na podlagi Tabele zlomov, sicer pa do tovrstnega izplačila ni upravičen.
9. Pritožnik neutemeljeno uveljavlja, da je določilo 25. člena Splošnih pogojev PG-NE/17-4 nejasno, zato ga je potrebno razlagati v korist druge stranke, kot to določa 83. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), kakršna je tudi sodna praksa, na katero se sklicuje v pritožbi. Upoštevajoč splošno določbo drugega odstavka 1. člena citiranih splošnih pogojev ne gre za nejasno določilo. Povsem jasno je, da se uporabi tista tabela, ki se nanaša na zavarovano nevarnost v zavarovalni polici.
10. Splošni pogoji k zavarovalni polici, ki jih je k pripravljalni vlogi predložila toženka dne 26. 10. 2020 (Dopolnilni pogoji za skupinsko nezgodno zavarovanje komitentov bank in finančnih družb PG-npt-VHV/13-7 in Skupna določila splošnih pogojev PG-ZP-skudo/18-5), za odločitev v obravnavani zadevi niso odločilnega pomena.
11. Pritožbeno sodišče ne more pritrditi pritožbi, da iz obrazložitve prvostopenjske sodbe ni razvidno, na kakšen način je prvostopenjsko sodišče toženki priznalo 30,00 EUR materialnih stroškov, zaradi česar bi naj bila prvostopenjska sodba v tem delu neobrazložena. Prvostopenjsko sodišče v točki 17 obrazložitve izpodbijane sodbe navaja, da toženki ne more v celoti priznati priglašenih stroškov v znesku 120,00 EUR, saj meni, da toženka s fotokopiranjem vlog, prilog ter s poštnino ni imela toliko stroškov, kolikor jih je priglasila, upoštevaje, da v spisu ni večje količine listinskih dokazil, ki bi potrjevale nasprotno. Prvostopenjsko sodišče zato v skladu s 155. členom ZPP ocenjuje, da gre toženki znesek 30,00 EUR za materialne stroške, v presežku pa priglašeni znesek zavrača. Odločitev prvostopenjskega sodišča o višini priznanih materialnih stroškov, ki jih je tožnik dolžan povrniti toženki, tako po oceni pritožbenega sodišča vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, zaradi česar je sodbo sodišča prve stopnje v tem delu mogoče preizkusiti.
12. Zaradi vsega navedenega pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).
13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 165. člena ZPP, saj tožnik s pritožbo ni uspel in zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.