- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 3039/2013
ECLI:SI:VSLJ:2013:II.CP.3039.2013 Civilni oddelek
Povzetek
- Pristojnost sodišča v sporih o lastninski praviciSodna praksa obravnava vprašanje, ali je odločanje v sporu o lastninski pravici v pristojnosti pravdnega ali nepravdnega sodišča.
- Bistvena kršitev postopkaSodna praksa se ukvarja z vprašanjem, ali je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka, ko je odločilo o nepristojnosti.
- Ustavitev postopkaObravnava se tudi vprašanje, kako in kdaj lahko sodišče ustavi postopek in ga prenese v pravdni postopek.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Če ne gre za spor o meji, temveč za spor o lastninski pravici, je odločanje v takem sporu v pristojnosti pravdnega in ne nepravdnega sodišča.
Izrek
I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: „Postopek se ustavi in se bo nadaljeval po pravilih pravdnega postopka.“
II. Sicer se pritožba zavrne.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za stvarno nepristojno in odločilo, da bo po njegovi pravnomočnosti zadevo odstopilo v reševanje pravdnemu oddelku.
2. Predlagatelj se zoper sklep pritožuje zaradi bistvene kršitve določb postopka in predlaga, da ga pritožbeno sodišče razveljavi. Podana je stvarna pristojnost okrajnega sodišča v smislu 19. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče je opravilo predhodni preizkus predloga, izvedlo dokaze ter je pred meritorno odločitvijo izdalo izpodbijani sklep. Zakon res določa, da lahko sodišče, če ugotovi, da je treba postopek opraviti po pravilih nepravdnega postopka, ustavi s sklepom nepravdni postopek, če še ni izdana odločba o glavni stvari, obratne situacije pa zakon ne ureja. Analogije v nepravdnem postopku ni možno uporabiti.
3. Nasprotni udeleženci na pritožbo niso odgovorili.
4. Pritožba je delno utemeljena.
5. Predlagatelj je vložil predlog za ureditev meje na podlagi sklepa Območne geodetske uprave Sevnica z dne 6. 3. 2008. Predlagal je, da se meja določi po uživanju, ki traja najmanj 40 let, prva nasprotna udeleženka pa se sklicuje in priznava mejo po podatkih katastra. Pravilno je stališče sklepa, ki mu pritožba sicer niti ne nasprotuje, da ne gre za spor o meji, temveč za spor o lastninski pravici. Odločanje o takem sporu je v pristojnosti pravdnega in ne nepravdnega sodišča. 6. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da v takem primeru ne gre za stvarno nepristojnost v smislu 19. člena ZPP in odstop zadeve v reševanje pravdnemu oddelku, kot je odločilo sodišče prve stopnje. Ne drži pa pritožbena trditev, da tega ne ureja Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Po določbi 17. člena ZNP (nepravdno) sodišče, kadar ugotovi, da bi bilo treba postopek opraviti po pravilih pravdnega postopka, pa še ni bila izdana odločba o glavni stvari (gre za predmeten primer), ustavi s sklepom nepravdni postopek. Po pravnomočnosti tega sklepa pa se postopek nadaljuje po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem.
7. Sodišče prve stopnje, ki ni upoštevalo določbe 17. člena ZNP, je bistveno kršilo določbe postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Gre za tako bistveno kršitev določb postopka, ki jo lahko pritožbeno sodišče glede na njeno naravo (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) odpravi samo. Temu ustrezno je zato pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se ustavi nepravdni postopek in se nadaljuje postopek po pravilih pravdnega postopka (tretja točka 365. člena ZPP).
8. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih pritožnik ni priglasil.