Jedro

Sodišče pri določitvi preživninske obveznosti preživninskemu zavezancu na podlagi 1. odstavka 123. člena ZZZDR upošteva ne le dohodke, ki jih dejansko prejema preživninski zavezanec, marveč mora oceniti, kakšne so dejanske sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca pridobiti (dodatna) finančna sredstva. Ta ocena je še posebej pomembna v primerih, ko preživninska zavezanca ne moreta pokriti vseh (osnovnih) potreb preživninskega upravičenca.

Tožnica kot preživninska upravičenka ima pravico zahtevati s tožbo preživnino, ki jo lahko zahteva le za naprej, ni pa upravičena do verzijskega zahtevka. Verzijski zahtevek zaradi plačila izdatkov zaradi preživljanja kake osebe daje aktivno legitimacijo le tistemu, ki je imel izdatke s preživljanjem drugega.

Izrek

1. Pritožbi se delno ugodi in se sodba v I. točki spremeni tako, da se glasi: „I./A Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki poleg mesečne preživnine v višini 100,00 EUR od 3. 4. 2013 do 31. 7. 2013 in 80,00 EUR od 1. 8. 2013 dalje, ki je določena s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 834/2013-IV z dne 10. 12. 2013, dodatno še mesečno preživnino do vsakega 15. v mesecu v višini: - 20,00 EUR od 1. 8. 2013 do 30. 9. 2013, - 40,00 EUR od 1. 10. 2013 do 31.12. 2014, - 60,00 EUR od 1. 1. 2015 dalje, vse na TRR št.: SI56 000, odprt pri ..., v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega preživninskega obroka dalje do plačila. Do sodbe zapadle in neplačane obroke je toženka dolžna plačati v roku 15 dni. Tako določeno preživnino plačuje do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov, od tedaj dalje pa v valoriziranih zneskih na podlagi sklepa o uskladitvi preživnin vlade RS in obvestila pristojnega centra za socialno delo, vse v 15 dneh pod izvršbo.

I./B V preostalem delu se tožbeni zahtevek zavrne.“

2. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

3. Pravdni stranki krijeta sami vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se zavrne zahtevek tožnice, da ji je toženka dolžna plačati še razliko od prisojenih zneskov s sodbo IV P 834/2013 z dne 10. 12. 2013 do vtoževane višine 150,00 EUR na mesec za december 2012, januar 2013, februar 2013 in marec 2013 ter do vtoževane mesečne preživnine v višini 211,81 EUR od 3. 4. 2013 dalje (točka I). Prvo sodišče je še odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (točka II).

2. Tožnica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1) in v nadaljevanju v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno sledilo izpovedbi toženke, da so njeni mesečni prihodki v letu 2014 znašali le 400,00 EUR oziroma v letu 2015 500,00 EUR. Sodišče pri tem ni upoštevalo izračuna vseh stroškov na mesečni ravni toženke, ki jih poravnava, kar posledično pomeni, da mora biti njen mesečni prihodek višji, kot ga zatrjuje. Iz zaslišanja toženke izhaja, da so mesečni stroški: kredita 310,00 EUR, zavarovanja stanovanja 7,50 EUR, življenjskega zavarovanje 35,00 EUR, dodatnega zdravstvenega zavarovanja 30,00 EUR, avtomobilskega zavarovanja 30,00 EUR, hrane 100,00 EUR, preživnine za tožnico 80,00 EUR in stanovanjski stroški 150,00 EUR, kar skupaj znese 742,50 EUR. Priča I. T. je izpovedala, da je toženki posodila 2.000,00 EUR, ki jih toženka vrača in ostaja dolg v višini 550,00 EUR, kar pomeni, da je toženka mesečno odplačevala posojilo v povprečju v višini 100,00 EUR. Toženka je še izpovedala, da je imela še druge manjše kredite, ki jih je poravnala, kar pomeni, da je imela mesečno 850,00 EUR življenjskih stroškov. Preživnina bi zato morala znašati vsaj 120,00 EUR mesečno. Toženka dela na črno vsaj od 6. 7. 2013, ko je na Facebooku vabila stranke na pedikuro. Tožnica bi še verjela izpovedbi toženke, če bi na FB profilu „N.“ dne 6. 7. 2013 komentirala sama kot „N.“ C. d.o.o. in ustanoviteljica FB profila oziroma bi dejansko družba C. d.o.o. kot „N.“ odgovarjala na komentarje, o tem, da je posel dober, pa tega „N.“ takrat še v sklopu družbe C. d.o.o. ni počela, ampak je to komentirala toženka pod imenom „N.“, kar pomeni, da je navedeno počela sama toženka, čeprav je bila takrat še prijavljena na Zavodu za zaposlovanje in je prejemala denarno nadomestilo. Zato ni mogoče verjeti izpovedbi toženke, ker ni smiselne vzorčne zveze, da daš sam kot „lastnik“ dejavnosti vrednostne ocene, pri čemer gre za odgovore na komentarje prijateljice toženke in ne tretje osebe oziroma stranke C. d.o.o. Glede na navedeno, je zanimivo dejstvo, da je toženka ustanovila FB profil „N.“ dne 4. 6. 2013, posodila sliko svojih stopal, posodila svojo telefonsko številko, komentirala na FB profilu, komentirala izključno svojim prijateljem, ob vsem tem pa družba C. d.o.o., ki naj bi bila lastnica salona „N.“, ki v resnici ni bil, pa ni vložila niti ene aktivnosti v smislu oglaševanja. Tožnica zato ocenjuje, da je toženka ves čas delala na črno in zaslužila vsaj 400,00 EUR mesečno.

3. Toženka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da se pritožba zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zmotno pa je uporabilo materialno pravo pri določitvi višine preživninske obveznosti toženke, glede na njene finančne zmožnosti, zato je pritožbeno sodišče v tem delu spremenilo sodbo sodišča prve stopnje.

6. Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Če se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan na izredni študij, so ga starši dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega 26 leta starosti (prvi in drugi odstavek 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih(2)). Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi upoštevalo le izkazane mesečne prihodke toženke, ki jih je prejemala po izgubi zaposlitve aprila 2013 od Zavoda za zaposlovanje in sicer od: 6. 4. do 6. 7. v višini 673,95 EUR mesečno, nato pa v višini 535,18 EUR mesečno. Sodišče prve stopnje je tudi sledilo izpovedbi toženke, da so njeni dohodki v letu 2014 iz dejavnosti pedikure znašali 400,00 EUR mesečno, v letu 2015 pa 500,00 EUR mesečno.

7. Pritožba utemeljeno opozarja, da iz izpovedbe toženke izhaja, da so njeni mesečni stroški 742,50 EUR. Toženka je izpovedala, da mesečno plačuje za: kredit 310,00 EUR, zavarovanje stanovanja 7,50 EUR, življenjsko zavarovanje 35,00 EUR, dodatno zdravstvenega zavarovanja 30,00 EUR, avtomobilsko zavarovanja 30,00 EUR, hrano 100,00 EUR, preživnino za tožnico 80,00 EUR in stanovanjske stroške 150,00 EUR. Iz izpovedbe I. T. izhaja(3), da je toženki posodila 2000,00 EUR in da toženka redno odplačuje posojilo, tako da dolg znaša 600,00 EUR(4), toženka pa plačuje še za mobilni telefon 22,05 EUR in za internet(5), zato mesečni stroški toženke presegajo 800,00 EUR(6). Že iz teh navedb in izpovedb toženke izhaja, da toženka ima višje mesečne dohodke, kot jih zatrjuje.

8. Pritožbeno sodišče pa je določilo višjo preživninsko obveznost, kot jo je določilo sodišče prve stopnje, ker so bila v postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljena dejstva, ki kažejo, da je (bila) toženka sposobna pridobiti višje dohodke, kot jih zatrjuje. Sodišče pri določitvi preživninske obveznosti preživninskemu zavezancu na podlagi prvega odstavka 123. člena ZZZDR upošteva ne le dohodke, ki jih dejansko prejema preživninski zavezanec, marveč mora oceniti, kakšne so dejanske sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca pridobiti (dodatna) finančna sredstva. Ta ocena je še posebej pomembna v primerih, ko preživninska zavezanca ne moreta pokriti vseh (osnovnih) potreb preživninskega upravičenca. Toženka je aprila 2013 izgubila zaposlitev(7), zato preživninska obveznost toženke ne more presegati mesečne preživnine v višini 100,00 EUR. Na nove razmere se je morala toženka prilagoditi, zato je preživnina vezana na višino nadomestila (673,95 EUR), ki ga je toženka prejemala za čas brezposelnosti, s tem, da znižanje nadomestila (na 535,18 EUR) od avgusta 2013 dalje ne more vplivati na znižanje preživnine, ker je toženka od navedenega obdobja dalje že lahko pridobivala dodatna denarna sredstva, kljub izkazani bolezni(8), kar je odločilni razlog, da je pritožbeno sodišče preživninsko obveznost zvišalo na 120,00 EUR mesečno (šele) od 1. 10. 2013, ko je tožnica tudi izgubila štipendijo ter ni več prejemala denarna sredstva iz zavarovanja in iz študentskega dela. Od 1. 1. 2015 pa je določena mesečna preživnina v višini 140,00 EUR, ker pritožbeno sodišče ocenjuje, da je uvajalno obdobje za izvajanje dejavnosti pedikure prešlo v obdobje, ko je mogoče pričakovati postopno povečanje prometa iz dejavnosti, še posebej iz razloga, ker ima toženka dva poslovna prostora, v katerih izvaja dejavnost pedikure. Obdobje dveh let sicer še ne zagotavlja (povprečne) finančne uspešnosti iz dejavnosti, tudi iz razloga gospodarske krize, kar je splošno znano dejstvo, zato tudi preživninska obveznost toženke v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje ne more biti višja, kot jo je določilo pritožbeno sodišče. Iz trditvene podlage toženke še izhaja, da so prihodki iz dejavnosti 11.750,00 EUR, odhodki 11.526,00 EUR (npr. stroški prehrane so 856,80)(9). Pritožbeno sodišče je pri določitvi zvišane preživnine še upoštevalo, da je bila toženka lastnica družbe C., preden sta jo prevzela M. in B., kar pomeni, da ima toženka izkušnje s podjetništvom(10). Tudi če se toženka s pedikuro do začetka registrirane dejavnosti ni ukvarjala oziroma v letih 2014/2015 ni ustvarila višjih dohodkov iz dejavnosti, kot jih zatrjuje(11), je bila sposobna pridobivati dodatne dohodke, saj je po izobrazbi računovodkinja, zato bi iz navedenega naslova lahko pridobivala dodatne dohodke tako v družbi C. ali v kakšni drugi družbi. Toženka je vešča računalnika, saj je prijateljici M. nudila svoje računalniško znanje in telefonske usluge, kar še dodatno kaže, da bi tudi na tak način lahko pridobivala dodatna denarna sredstva(12). Tožnica je lastnica stanovanja (za katerega odplačuje kredit), kupila je dve parkirni mesti, enega je prodala, je lastnica osebnega avtomobila letnik 2005, njeno premoženjsko stanje pa je dodatna okoliščina, ki jo je pritožbeno sodišče upoštevalo pri določitvi višine njene mesečne preživninske obveznosti, ki ne more predstavljati mesečnega zneska 80,00 EUR, kot ga je določilo sodišče prve stopnje in tudi ne zneska 211,81 EUR, kot ga zahteva tožnica. Tožnica od sedemnajstega leta starosti živi samostojno življenje, kar pomeni, da toženka ni imela bremena varstva in vzgoje otroka do polnoletnosti toženke(13). Internetno oglaševanje toženke in obseg njenih mesečnih stroškov le še dodatno potrjuje njeno sposobnost in zmožnost zagotoviti dodatna finančna sredstva, s katerimi bi lahko oziroma je pridobila denarna sredstva, s katerimi bo lahko plačala določeno preživninsko obveznost za preteklo obdobje do izdaje sodb sodišča prve in druge stopnje, kakor tudi bodoče preživninske obroke.

9. Potrebe tožnice, kot jih ugotovilo sodišče prve stopnje v znesku 680,00 EUR mesečno pravdni stranki ne izpodbijata, pritožbeno sodišče pa jih ocenjuje kot (pre)visoke, ki jih roditelja tožnice ne moreta pokriti, zato se tudi od tožnice pričakuje, da bo del teh stroškov pokrila sama. Pritožbeno sodišče je upoštevalo, da oče tožnice plačuje mesečno preživnino 211,81 EUR. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da glede na finančno zmožnosti roditeljev mesečni stroški tožnice ne morejo presegati zneska 392,00 EUR, pri čemer je pritožbeno sodišče ocenilo, da so potrebni stroški tožnice: za bivanje 130,00 EUR, za šolske obveznosti 132,00 EUR, za prehrano 80,00 EUR, za oblačila, higieno 20,00 EUR, za telefon 5,00 EUR, za mesečno vozovnico 20,00 EUR in za abonmaja 5,00 EUR mesečno.

10. Sodišče prve stopnje je na podlagi 133. člena ZZZDR v zvezi s 123. členom ZZZDR pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo preživnine za obdobje do vložitve tožbe. Tožnica kot preživninska upravičenka ima pravico zahtevati s tožbo preživnino, ki jo lahko zahteva le za naprej, ni pa upravičena do verzijskega zahtevka. Verzijski zahtevek zaradi plačila izdatkov zaradi preživljanje kake osebe daje aktivno legitimacijo le tistemu, ki je imel izdatke s preživljanjem drugega, kar izhaja iz specialne določbe 133. člena ZZZDR.

11. Pritožbeni razlogi so delno utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz izrek sodbe, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

12. Tožnica je s pritožbo le deloma uspela, zato mora kriti sama svoje stroške pritožbenega postopka. Odgovor na pritožbo toženke ni bil potreben, zato tudi toženka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Op. št. (1): V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (2): V nadaljevanju ZZZDR.

Op. št. (3): Kar potrjuje tudi izpovedba toženke - glej stran 159 sodnega spisa.

Op. št. (4): Glej izpoved I. T. na str. 130 in 131 sodnega spisa; iz izpovedbe toženke izhaja, da je dolg 550,00 EUR (glej stran 159 sodnega spisa).

Op. št. (5): Navedeni strošek po izpovedbi toženke obstaja od 20. 3. 2014 (glej stran 159 sodnega spisa).

Op. št. (6): Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da ima mesečne stroške za preživljanje v višini 595,00 EUR (stran 19 sodnega spisa), v pripravljalni vlogi z dne 22. 12. 2014 (stran 95a in 96 sodnega spisa) so ti stroški 585,29 EUR ter izpoved tožnice na strani 159 sodnega spisa iz katere izhaja, da so mesečni izdatki 750,00 EUR.

Op. št. (7): Nezaposlena je bila do 10. 12. 2013. Op. št. (8): Zdravljenje je bilo sicer zaključeno avgusta 2013. Op. št. (9): Podrobneje glej pripravljalno vlogo toženke z dne 22. 12. 2014 str. 95-96 sodnega spisa.

Op. št. (10): Kljub dejstvu, da družba po izpovedbi toženke in prič, ni delovala, še posebej glede na njene sposobnosti, ki bodo pojasnjene v nadaljevanju te obrazložitve.

Op. št. (11): Toženka zatrjuje, da so mesečni dohodki iz dejavnosti 400, 00 EUR v letu 2014 in 500,00 EUR v letu 2015. Op. št. (12): Iz izpovedbe toženke izhaja, da je tožnica videla toženko delati v pekarni, v kateri pa ne dela, ker so jo zaprli (tudi družba C. d. o. o. se ukvarja s prodajo kruha, ukvarjala pa se je tudi s pedikuro - glej izpoved B. stran 125 sodnega spisa), en ali dva vikenda na mesec pa opravi deset ur dela za športno društvo, v zameno za plačilo pa lahko igra tenis, ker na tak način delujejo vsi člani (glej izpoved toženke na strani 39 sodnega spisa).

Op. št. (13): Toženka je decembra 2012 tudi nehala plačevati preživnino tožnici. Okoliščina, da je plačevala domsko oskrbo materi, ni utemeljen razlog za neizpolnjevanje preživninske obveznosti do tožnice.