Jedro

Ker tožnik predloga za izdajo dopolnilne sodbe ni podal, se šteje, da je bila tožba v delu, ki se nanaša na del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, umaknjena.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna plačati tožeči stranki (v nadaljevanju tožnik) 1.272,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 7. 2017 do plačila v 15 dneh (točka I izreka) ter ji v istem roku povrniti 284,08 EUR pravdnih stroškov, sicer z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II izreka).

2. Zoper to sodbo, in sicer zoper zavrnilni del le te, se pravočasno po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje tožnik s predlogom na njeno spremembo v smislu zvišanja odškodnine in posledično zvišanja priznanja pravdnih stroškov. Navaja, da pritožbo vlaga za delno nepriznani del zahtevka za telesne bolečine v višini še 950,00 EUR in strah še 450,00 EUR oziroma skupaj 1.400,00 EUR. V nadaljevanju se v pritožbi opredeljuje do vprašanja s strani sodišča prve stopnje prenizko odmerjene odškodnine z zavzemanjem se za njeno zvišanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo v celoti preteka pritožbene trditve kot neutemeljene in predlaga zavrnitev pritožbe ter priglaša stroške.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Tožnik v pritožbi ne graja obsodilni del sodbe, o katerem je bilo odločeno v točki I izreka (plačilo odškodnine v znesku 1.272,62 EUR s pripadki)1, izpodbija pa neobstoječi del sodbe. Sodišče prve stopnje je namreč odločilo zgolj o delu tožbenega zahtevka, tožbenemu zahtevku je delno ugodilo, hkrati pa v presežnem delu, ko je tožnik s tožbenim zahtevkom zahteval še višjo odškodnino, tega dela zahtevka ni zavrnilo. Sodišče prve stopnje torej ni odločilo o zavrnitvi dela tožbenega zahtevka v obsegu, ki presega ugodilni del zahtevka.

6. Sodišče odloči o tožbenem zahtevku v izreku sodbe. Izrek sodbe edini postane pravnomočen. Vsebino pravnega varstva, ki jo sodišče da stranki v pravdnem postopku opredeljuje izrek sodbe. Kadar sodišče v izreku ne odloči o delu zahtevka, tako kot v obravnavanem primeru, ko je v izreku sodbe izpustilo odločitev o delu zahtevka, ne gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, temveč gre za situacijo iz 325. člena ZPP, ko je možna zgolj izdaja dopolnilne sodbe. Ko sodišče pomotoma izpusti odločitev o delu zahtevka (nehotena opustitev dolžnosti sodišča odločiti o celotnem zahtevku), napake ni moč odpraviti po uradni dolžnosti, temveč le na predlog stranke za izdajo dopolnilne sodbe2, ki je vezan na prekluzivni 15 dnevni rok (prvi odstavek 325. člena ZPP)3 in začne za stranko teči od prejema sodbe. Ker tožnik predloga za izdajo dopolnilne sodbe ni podal, se šteje, da je bila tožba v delu, ki se nanaša na del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, umaknjena.4

7. Tožnik izdaje dopolnilne sodbe ni predlagal (prvi odstavek 325. člena ZPP), tudi v pritožbi se do tega, da je v izreku izpodbijane sodbe izostal zavrnilni del, ni z ničemer opredelil. Tako je po izdaji sodbe sodišča prve stopnje, ko sodišče prve stopnje o zavrnilnem delu tožbenega zahtevka ni odločilo, tožnik pa ni predlagal izdaje dopolnilne sodbe, v tem delu tožnik izgubil pravico vložiti pravno sredstvo zoper del tožbenega zahtevka, o katerem ni bilo odločeno.5

8. V posledici povedanega, in ker zoper neobstoječo odločbo ni moč uveljaviti pritožbe kot rednega pravnega sredstva, je bilo potrebno v tem delu pritožbo tožnika kot nedovoljeno zavreči (prvi v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP).

9. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato je dolžan sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka (analogna uporaba prvega odstavka 154. člena ZPP), toženka pa z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispevala k rešitvi zadeve na drugi stopnji (analogna uporaba 155. člena ZPP). V tej posledici vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP.

1 V tem obsegu je sodba sodišča prve stopnje pravnomočna. 2 VSRS sklep II Ips 232/2009 z dne 28. 5. 2009. 3 Če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, ali ni odločilo o delu zahtevka, lahko stranka v 15 dneh od prejema sodbe predlaga pravdnemu sodišču, naj se sodba dopolni. 4 L. Ude, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Tretja knjiga, stran 196. 5 VSRS sodba in sklep II Ips 299/2013 z dne 3. 7. 2014, VSRS sodba II Ips 213/2012 z dne 26. 11. 2014.