Jedro

Ob upoštevanju izhodišč in namena ZDen pomeni uporaba določb ZDen v pretežnem delu uporabo materialnega prava. Tudi rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo iz 64. člena ZDen je materialni prekluzivni rok. Pri tem zakon glede roka ne razlikuje med zahtevo, vloženo pri upravnem organu in zahtevo za denacionalizacijo po 5. členu ZDen (56. člen ZDen). Zahteva za denacionalizacijo s postopkom za njeno izvedbo je ena sama, čeprav je postopek lahko razdeljen med dva organa. Zato je rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo iz 64. člena ZDen varovan v vsakem primeru, torej tudi tedaj, ko je popolna zahteva pravočasno vložena pri upravnem organu, sodišču pa je bila odstopljena že po izteku roka.

Zapis drugačne izmere, kot je navedena v aktu o podržavljenju, na katerega se zahteva za denacionalizacijo sklicuje, ne more ustvariti domneve, da vlagatelj zahteve za denacionalizacijo zahteva vrnitev premoženja v manjšem obsegu, kot pa mu je bilo podržavljeno.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo zahtevo predlagateljice za denacionalizacijo, sodišče druge stopnje pa je tak sklep sodišča prve stopnje potrdilo z izpodbijanim pravnomočnim sklepom.

Proti odločitvi sodišča druge stopnje je vložila predlagateljica pravočasno revizijo, v kateri ni izrecno uveljavljala nobenega revizijskega razloga. Zadeva je prišla na sodišče šele v letu 1994 zato, ker je upravni organ, pri katerem je bila vložena že v letu 1992, ni takoj odstopil sodišču. Pravno nepravilna je zato odločitev obeh sodišč, da je bila zahteva za denacionalizacijo vložena prepozno.

V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu ZPP/77 v zvezi s 37. členim Zakona o nepravdnem postopku - ZNP, nasprotni udeleženec na revizijo ni odgovoril, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija je utemeljena.

Revizijsko sodišče je glede na določbo 498. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 (ZPP/99) pri odločanju v tej zadevi uporabilo določbe Zakona o pravdnem postopku iz leta 1997 (ZPP/77).

Po uradni dolžnosti upoštevane (386. člen ZPP/77 v zvezi s 37. členom ZNP) absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena v postopku ni bilo. Druge bistvene kršitve določb postopka se upoštevajo samo, če jih revident izrečno in določno uveljavlja. Revizija niti formalno opredeljeno niti vsebinsko ne zatrjuje nobene procesne kršitve.

V izpodbijanem pravnomočnem sklepu in v sklepu sodišča prve stopnje pa so zmotno uporabljene določbe Zakona o denacionalizaciji (ZDen), zaradi česar je moralo revizijsko sodišče reviziji ugoditi.

Sodišče druge stopnje je uporabo določbe 64. člena ZDen o roku, v katerem mora biti vložena zahteva za denacionalizacijo - ker naj bi ZDen določal le nekatera postopkovna pravila v določbi 56. člena - po analogiji obravnavalo po določbah ZPP in ZNP. Pri tem se je v povezavi z določbo 37. člena ZNP glede vprašanja pravočasnosti zahteve za denacionalizacijo v primeru, ko je ta odstopljena sodišču s strani upravnega organa, oprlo na razlago določbe sedmega odstavka 113. člena ZPP/77 ter - po načelu argumentum a contrario - na določbo drugega odstavka 16. člena ZPP/77. Razlaga teh določb je pripeljala sodišče druge stopnje do sklepanja, da je po pravilih ZPP/77 mogoče priznati pravočasnost le tistim vlogam, ki so bile pravočasno poslane nepristojnemu sodišču, pa so k pristojnemu prispele po izteku roka. Okoliščina, da je bila v obravnavanem primeru pravočasno poslana (nepristojnemu) upravnemu organu, na sodišče pa je prispela po izteku prekluzivnega roka, naj ne bi varovala njene pravočasnosti.

Po presoji revizijskega sodišča pa pravilna uporaba določb ZDen prej opisane analogije ne dopušča. Ob upoštevanju izhodišč in namena ZDen pomeni uporaba določb ZDen v pretežnem delu uporabo materialnega prava. Tudi rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo iz 64. člena ZDen je materialni prekluzivni rok. Pri tem zakon glede roka ne razlikuje med zahtevo, vloženo pri upravnem organu in zahtevo za denacionalizacijo po 5. členu ZDen (56. člen ZDen). Zahteva za denacionalizacijo s postopkom za njeno izvedbo je ena sama, čeprav je postopek lahko razdeljen med dva organa. Zato je rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo iz 64. člena ZDen varovan v vsakem primeru, torej tudi tedaj, ko je popolna zahteva pravočasno vložena pri upravnem organu, sodišču pa je bila odstopljena že po izteku roka. Enako razlago vsebuje tudi besedilo drugega odstavka 10. člena Navodila za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo (Ur. l. RS, št. 32/91). Upravni organ namreč uvede postopek samo o tistih zahtevkih iz zahteve, za katere je pristojen, sicer pa zahtevke z zahtevo nemudoma pošlje pristojnemu upravnemu organu oziroma sodišču. Do sklepanja, da gre za eno zahtevo in en denacionalizacijski postopek, čeprav lahko razdeljen med sodiščem in upravnim organom, pripelje tedaj materialnopravna razlaga določb ZDen, ne pa analogna uporaba določil ZPP/77. Zaradi zmotne uporabe določb ZDen o naravi zahteve za denacionalizacijo in posebnostih denacionalizacijskega postopka, je sodišče druge stopnje določbo 64. člena ZDen nepravilno razlagalo.

V nasprotju z določbami ZDen je tudi odločitev obeh sodišč, da je potrebno zahtevo za denacionalizacijo zavreči zato, ker predlagateljica v zahtevi za denacionalizacijo, ki je bila vložena v letu 1992, sploh ni zahtevala denacionalizacije 315 m2 nepremičnine parc. št.57/2. Po določbi 61. člena ZDen se začne postopek za denacionalizacijo na podlagi zahteve za denacionalizacijo, kaj mora vsebovati zahteva za denacionalizacijo pa določa 62. člen ZDen. Po prvem odstavku navedene določbe ZDen vsebuje zahteva za denacionalizacijo podatke o premoženju, na katero se zahteva nanaša, o pravnem temelju podržavljenja, o pravnem temelju pravice do vrnitve, ter o tem, v kateri obliki se zahteva vrnitev. Priloge, ki jih je treba priložiti zahtevi za denacionalizacijo, so navedene v drugem odstavku 62. člena ZDen, če se zahteva nanaša na nepremičnino pa tudi v tretjem odstavku 62. člena ZDen.

Predlagateljica je pri upravnem organu vložila zahtevo za denacionalizacijo dne 25.11.1992 (k upravnemu organu je prispela dne 27.11.1992). Zahteva za denacionalizacijo je bila tedaj vložena v roku, ki ga določa 64. člen ZDen. V zahtevi za denacionalizacijo se je izrečno sklicevala na odločbo LRS, OBLO G., št... z dne 16.9.1959. To odločbo je zahtevi za denacionalizacijo priložila. V tej odločbi (41. točka na šesti strani) pa je povsem določno navedeno, da se podržavljenje nanaša na parcelno številko 57/2, ki je vpisana pri vl. št..., k. o... in ki meri 0,2937 ha. Ob dejstvu, da je predlagateljica navedla pravni temelj podržavljenja, zahtevi za denacionalizacijo pa priložila tudi odločbo o podržavljenju, v kateri so navedene izmere nepremičnine, na katero se zahteva za denacionalizacijo nanaša, ne more biti pravno odločilna okoliščina, da je na drugem mestu zahteve za denacionalizacijo navedena druga (večja ali manjša, v obravnavanem primeru pa za 315 m2 manjša) izmera podržavljenega premoženja. Zapis drugačne izmere, kot je navedena v aktu o podržavljenju, na katerega se zahteva za denacionalizacijo sklicuje, ne more ustvariti domneve, da vlagatelj zahteve za denacionalizacijo zahteva vrnitev premoženja v manjšem obsegu, kot pa mu je bilo podržavljeno. Stališče nižjih sodišč, da predlagateljica vrnitve dela nepremičnine parc. št. 57/2 sploh ni zahtevala, bi bilo pravno korektno le v primeru, če bi bilo v zahtevi za denacionalizacijo izrečno, jasno in povsem nedvoumno navedeno, kar pa v obravnavanem primeru ni, da se ne zahteva vrnitev dela premoženja, ki je navedeno v aktu o podržavljenju. Razlaga sodišč druge in prve stopnje, da je predlagateljica z zahtevo za denacionalizacijo z dne 25.11.1992 zahtevala le vrnitev 0,2586 ha nepremičnine parc. št. 57/2 in ne dejansko podržavljenih 0,2937 ha, po mnenju revizijskega sodišča zato ni pravilna.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da je bila zahteva za denacionalizacijo vložena pravočasno in da se je nanašala na nepremičnino parc. št. 57/2, vl. št... k. o... v izmeri, kot je navedena v odločbi LRS, OLO G., št... z dne 16.9.1959. Posebno pozornost pa bo potrebno v nadaljevanju postopka posvetiti tudi dinamiki podržavljenja nepremičnine parc. št. 57/2, vl. št...k.o..., saj ta nepremičnina (ali pa njen del) ni mogla večkrat (in na različnih pravnih temeljih) preiti v družbeno lastnino. Iz listin, ki so bile priložene zahtevi za denacionalizacijo in ki so v sodnem spisu, namreč (vsaj po dosedanjih podatkih) izhaja, da je celotna nepremičnina merila 2.937 m2 in da je bila v celoti podržavljena z že omenjeno odločbo št... z dne 16.9.1959. Na podlagi te odločbe je bil opravljen tudi vpis v zemljiško knjigo (B list zemljiškoknjižnega izpiska kjer je kot zadnji vpis navedeno : družbena lastnina - Občinski ljudski odbor G. kot upravni organ). Sodiščema (in prej upravnemu organu) je bila res predložena tudi kupna pogodba z dne 22.5.1962, ki se nanaša na del nepremičnine parc. št. 57/2, vl. št... k. o... in ki naj bi bila podlaga za denacionalizacijo po 5. členu ZDen, vendar pa v dosedanjem postopku ni bili razjasnjeno, ali je predlagateljica, zaradi podržavljenja v letu 1959, v letu 1962 z delom nepremičnine parc. št. 57/2 vl. št... k. o... v letu 1962 še lahko pravno razpolagala. Od odgovora na to vprašanje pa je odvisen odgovor na nadaljnje vprašanje in sicer, ali so glede zahteve za denacionalizacijo dela nepremičnine parc. št. 57/2 (315 m2) sploh izpolnjeni pogoji za denacionalizacijo po 5. členu ZDen, ali pa je morda tudi za denacionalizacijo tega dela navedene nepremičnine podana pristojnost upravnega organa. V primeru, da bo sodišče mnenja, da je tudi glede tega dela nepremičnine parc. št. 57/2, vl. št...k.o... podana pristojnost upravnega otgana, bo moralo o sporu o pristojnosti odločiti Ustavno sodišče Republike Slovenije (21. člen Zakona o ustavnem sodišču, Ur. l. RS, št. 15/94).

Po povedanem se je pokazalo, da je revizija utemeljena. Zato ji je revizijsko sodišče ugodilo (395. člen ZPP/77 v zvezi s 37. členom ZNP).