Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
5.3.1998
Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi ALS, L. na seji dne 5. marca 1998
o d l o č i l o:
Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. U 1200/95 z dne 4.7.1996 in odločba Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije št. 0001-2/1-S-07/55-95 z dne 28.6.1995 se odpravita.
1.Ministrstvo za notranje zadeve je z odločbo z dne 28.6.1995 zavrnilo zahtevo pritožnice za vpis v register političnih strank. Vrhovno sodišče je s sodbo z dne 4.7.1996 v upravnem sporu tožbo pritožnice zavrnilo. Obe izpodbijani odločbi, upravna in sodna, se naslanjata na četrti odstavek 3. člena Zakona o političnih strankah (Uradni list RS, št. 62/94 - v nadaljevanju: ZPolS), ki pogojuje vpis stranke v register politični strank, enako kot delovanje stranke, z ustavnostjo oziroma ustavno dopustnostjo njenega delovanja in nameravanega delovanja. V tem okviru sta Ministrstvo in Vrhovno sodišče presojala pritožničin program kot usmeritev glede njenega bodočega delovanja in ocenila, da so posamezne točke programa v nasprotju z Ustavo in z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah.
2.Pritožnica v ustavni pritožbi uveljavlja kršitev 14. in 39. člena, smiselno pa še kršitev 5. in 42. člena Ustave. Predvsem ugovarja zaključku izpodbijane upravne odločbe in sodbe, da program stranke ni v skladu z Ustavo, in obširno argumentira nasprotno stališče - to je, da je celoten program stranke skladen tako z Ustavo kot tudi z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah, pa tudi s Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ustavnemu sodišču predlaga, da ustavni pritožbi ugodi, odloči, da njen politični program ni protiustaven in registrskemu organu naloži vpis stranke v register.
3.Senat Ustavnega sodišča je s sklepom z dne 23.1.1998 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo.
4.Na poziv Ustavnega sodišča k odgovoru na navedbe v ustavni pritožbi Vrhovno sodišče ni odgovorilo.
5.Pravica do zbiranja in združevanja iz 42. člena Ustave je temeljna človekova pravica, ki omogoča svobodno izražanje mnenj, oblikovanje politične volje in samoorganiziranost. Pravica do združevanja, ki vključuje tudi pravico do ustanavljanja političnih strank in njihovega delovanja, pomeni izhodišče za večstrankarski politični sistem, brez katerega svobodna demokratična družba ne more obstajati.
6.Ker je svobodna družbena ureditev zaradi svoje odprtosti in zaradi zagotavljanja mnogoterih oblik pravic, svoboščin in vplivov lahko tudi ogrožena, je upravičena njena zaščita pred silami, ki resno ogrožajo njene temeljne vrednote, njeno temeljno ureditev in njena pravila ravnanja. Pri ustavni ali zakonski omejitvi pravice do svobodnega združevanja gra za izredno občutljivo poseganje v temeljne svoboščine, ki jih je mogoče upravičiti le z varstvom svobodne demokratične družbe kot celote. Pri tem zakon ne more preko okvirov, ki jih določajo omejitve po tretjem odstavku 42. člena Ustave - zaradi varnosti države (če združenje deluje zoper ustavno ureditev, njeno ozemeljsko celovitost in suverenost) ali zaradi javne varnosti - oziroma če je to nujno zaradi pravic drugih (tretji odstavek 15. člena Ustave).
7.Politične stranke imajo v primerjavi z drugimi združenji poseben položaj, ki je tudi v tem, da je za odločitev o njihovem protiustavnem delovanju pristojno izključno Ustavno sodišče (10. alinea prvega odstavka 160. člena Ustave). Ta tako imenovani privilegij strank varuje stranko v njenem delovanju oziroma celo obstoju vse dotlej, dokler Ustavno sodišče ne ugotovi protiustavnosti njenih aktov oziroma delovanja ali celo z večino glasov vseh sodnikov ne odredi njenega izbrisa iz registra. Ker politična stranka ne nastane šele z registracijo, ki jo predpisuje ZPolS, lahko na podlagi prvega odstavka 68. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) o protiustavnosti njenih aktov odloča le Ustavno sodišče tudi v času od ustanovitve stranke do njene registracije - če je seveda za tako oceno vložena pobuda oziroma zahteva (na primer zahteva Vlade kot upravičenega predlagatelja po 23. členu ZUstS).
8.Na podlagi navedenih izhodišč je Ustavno sodišče odločalo v zadevi št. Up 301/96 (Uradni list RS, št. 13/98). Ugotovilo je, da zakonska ureditev, ki jo vsebuje četrti odstavek 3. člena ZPolS in ki predstavlja podlago za odločanje registrskega organa o vprašanju ustavnosti programa kot o pogoju za vpis v register političnih strank, nasprotuje Ustavi in jo zato razveljavilo. Kot ustavno nedopustno se po citirani odločbi šteje, da o izpolnjevanju vsebinskih ustavnopravnih pogojev za nastanek politične stranke odloča upravni organ, saj bi to lahko pomenilo nesprejemljivo vezanost ustanovitve in delovanja stranke na vnaprejšnje upravno dovoljenje. Z odločbo o vpisu stranke v register lahko upravni - registrski organ le ugotovi, ali politična stranka izpolnjuje z zakonom predpisane formalne pogoje, medtem ko je odločanje o izpolnjevanju vsebinskih pogojev - skladnosti aktov in delovanja politične stranke z Ustavo - pridržano izključno Ustavnemu sodišču.
9.Tudi v obravnavanem primeru, enako kot v zadevi št. Up 301/96, je bil registrski organ tisti, ki je odločil o vprašanju ustavnosti programa kot o pogoju za vpis pritožnice v register.
C.Za takšen poseg v pravico pritožnice do svobode združevanja iz 42. člena Ustave pa po zavzetih stališčih upravni organ ni pristojen. Zato je bilo treba izpodbijana posamična akta odpraviti, ne da bi se bilo potrebno pri tem spuščati v presojo ostalih zatrjevanih kršitev Ustave. Registrski organ bo moral o zahtevi pritožnice za vpis v register političnih strank ponovno odločiti, pri čemer bo lahko preveril zgolj izpolnjevanje zakonsko predpisanih formalnih pogojev. Kolikor bo ugotovil, da so ti izpolnjeni, bo moral vpisati pritožnico v register političnih strank.
10.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno.
P r e d s e d n i k : dr. Lovro Šturm