Jedro

Določba 47. člena ZVojI med prejemke, relevantne za določitev pravice oziroma višine veterinarskega dodatka, ne všteva samo tistih invalidnin, družinskih invalidnin in dodatka za posebno invalidnost, ki so bili priznani po določbah ZVojI.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Upravna enota Velenje je z odločbo, številka 130-160/2010 z dne 12. 4. 2010, odločila, da vojna veteranka A.A., od 1. 1. 2010 nima več pravice do veteranskega dodatka (1. točka izreka) in da stroški postopka niso bili zaznamovani (2. točka izreka). Odločitev temelji na ugotovitvi, da je bil vojni veteranki nazadnje priznan veteranski dodatek z odločbo Upravne enote Velenje, številka 130-149/2009 z dne 15. 6. 2009, v mesečnem znesku 47,79 EUR, od 1. 1. 2009 dalje, ki se je med letom uskladil in je od 1. 7. 2009 dalje znašal 48,89 EUR. Skladno z določbo 29. člena Zakona o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 59/2006-UBP2 in 101/2006-odl. US, U-I 89/04-23, v nadaljevanju ZVV), v zvezi s prvim odstavkom 51. člena Zakona o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95, 62/96, 2/97, 19/97, 21/97 in 75/97, v nadaljevanju ZVojI), ki določa, da spremembe v višini prejemkov v preteklem letu vplivajo na pravico do invalidskega dodatka od 1. 1. tekočega koledarskega leta, je bilo treba o pravici in višini veteranskega dodatka od 1. 1. 2010 odločati na novo, ob upoštevanju določb ZVojI. Na pravice in višino veteranskega dodatka vplivajo po določbi 12. člena ZVV prejemki upravičenca, njegova zakonca in prejemki vzdrževanih družinskih članov v preteklem letu. Upravni organ je v postopku odmere veteranskega dodatka za leto 2010, po uradni dolžnosti pridobil podatke iz evidence gospodinjstev Upravne enote Velenje z dne 19. 3. 2010, potrdilo Davčnega urada Republike Slovenije enota Velenje o višini dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2008 z dne 14. 5. 2009 in podatke o prejemkih upravičenke za december 2009 iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Z vsebino pridobljenih podatkov in dejstvi pomembnimi za odmero veteranskega dodatka za leto 2010 je bila stranka, na podlagi določbe 146. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – UPB2, 126/2007, 65/2008 in 8/2010), seznanjena 31. 3. 2010. Hkrati ji je bila dana možnost, da se izjasni o svojem družinskem in premoženjskem stanju. Upravičenka je 31. 3. 2010 na zapisnik izjavila, da je z dokumentacijo, ki jo je upravni organ pridobil po uradni dolžnosti, seznanjena in nanjo nima pripomb. Izjavila je, da živi sama, da se preživlja s pokojnino, ki je za december 2009 znašala 369,62 EUR, da prejema varstveni dodatek, ki decembra 2009 znašal 89,36 EUR, ter invalidnino za telesno okvaro, ki je za isto obdobje znašalo 75,07 EUR. Ni lastnica zemlje, drugih dohodkov in prejemkov pa nima. Na podlagi pridobljene dokumentacije ter upravičenkine izjave je upravni organ ugotovil, da skupni upoštevani prejemki upravičenke skladno z določbo 47., 48. in 49. člena ZVojI znašajo 516,05 EUR. Ker je delež prejemkov na upravičenko večji od osnove za veteranski dodatek, ki znaša 488,93 EUR, je bilo potrebno ugotoviti, da A.A. od 1. 1. 2010 ne izpolnjuje več pogojev za nadaljnje prejemanje veteranskega dodatka, zato se ji le ta preneha izplačevati. Drugostopni upravni organ je na podlagi tožničine pritožbe odločil, da se pritožba A.A. zavrne.

Tožnica v vloženi tožbi oporeka odločitvi upravnega organa in navaja, da je odločitev prvostopnega organa, s katero ji je bil odvzet veteranski dodatek, nepravilna in nezakonita. Sklicuje se na določbe ZVV, ki določajo osnovo za določitev veteranskega dodatka in pojasnjuje, da je v to osnovo nepravilno vštet znesek invalidnine v višini 57,087 EUR. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem navaja, da vztraja pri pravnih in dejanskih ugotovitvah navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Predlaga, da sodišče zavrne tožbo, kot neutemeljeno. Pojasnjuje, da pa po določbi 47. člena ZVV za prejemke štejejo dohodki in prejemki, ki jih oseba redno prejema v denarju in naravi. Upoštevajo se tako dohodki in prejemki, ki so vir dohodnine, kot tudi osebni prejemki, ki niso obdavčljivi, razen invalidnine, družinske invalidnine in dodatka za posebno invalidnost po tem zakonu ter dodatka za pomoč in postrežbo, prejemkov iz naslova rejnine ter oskrbe v tuji družin in otroškega dodatka. Zakon torej določa, da se pri dohodkih in prejemkih ne upošteva invalidnina priznana na podlagi ZVojI, upošteva pa se invalidnina, priznana na podlagi drugih predpisov. Ker tožnici invalidnina ni bila priznana na podlagi ZVV, se šteje k njenim dohodkom in prejemkom.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče uvodoma ugotavlja, da ZVV v določbi 8. člena določa, da ima pravico do veteranskega dodatka vojni veteran, če delež prejemkov za družinskega člana ne dosega osnove za veteranski dodatek. Po 9. členu ZVV je osnova za ugotavljanje pravice do veteranskega dodatka in za določanje njegove višine enaka osnovi za ugotavljanje pravice do invalidskega dodatka po ZVojI. Na višino invalidskega dodatka po 46. členu ZVojI vplivajo prejemki upravičenca, njegovega zakonca in prejemki vzdrževanih družinskih članov. Po določilu prvega in drugega odstavka 47. člena ZVojI, pa se za prejemke štejejo dohodki in prejemki, ki jih upravičenec, zakonec in vzdrževani družinski član, redno prejema v denarju ali v naravi. Upoštevajo se tako dohodki in prejemki, ki so viri dohodnine, kot tudi osebni prejemki, ki niso obdavčljivi, razen invalidnine, družinske invalidnine in dodatka za posebno invalidnost po tem zakonu ter dodatka za pomoč in postrežbo, prejemkov iz naslova rejnine ter oskrbe v tuji družini in otroškega dodatka.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnica v obdobju relevantnem za odločanje o pravici in višini veteranskega dodatka prejela dohodke v skupni višini 516,05 EUR. Gre za dohodke v katere je všteta pokojnina v višini 369,62 EUR, varstveni dodatek upravičenke v višini 89,36 EUR in invalidnina v višini 57,07 EUR. Prav tako v zadevi ni sporno, da je bila z dejstvi in dokazi, ki vplivajo na določitev pravice in višine veteranskega dodatka, tožnica seznanjena, kot to zahteva določba 146. člena ZUP.

V zadevi je sporno, ali je tožena stranka med prejemke, ki se upoštevajo pri preračunu veteranskega dodatka, pravilno upoštevala znesek invalidnine v višini 57,07 EUR. Med listinami priloženega upravnega spisa se nahaja dokument l. št. 1, iz katerega izhaja, da sporni prejemek tožnica prejema iz naslova invalidnine za telesno okvaro, od ZPIZ. Ta podatek potrjuje tudi tožbi priložena kopija obvestila ZPIZ z dne 30. 12. 2009. Navedeno pomeni, da sta upravna organa v osnovo za ugotavljanje pravice do veteranskega dodatka pravilno vštela tudi sporni znesek invalidnine v višini 57,07 EUR, saj gre za znesek invalidnine, ki tožnici ni bil priznan na podlagi določb ZVojI. Določba 47. člena tega zakona namreč med prejemke relevantne za določitev pravice oziroma višine veteranskega dodatka ne všteva samo tistih invalidnin, družinskih invalidnin in dodatka za posebno invalidnost, ki so bili priznani po določbah ZVojI.

Ker je torej sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, številka 105/2006 in 62/2010-ZUS-1) zavrnilo.