Jedro

Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, očitek o neobveščanju nadrejenega delavca in o neizpolnitvi zapisnika ne izhaja iz disciplinske obdolžitve, zato se tožnica s tema očitkoma ni mogla seznaniti niti se zagovarjati. Kot določa 173. člen ZDR-1 mora delodajalec delavca pred izrekom disciplinske sankcije pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti, da se v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, o njih izjavi, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Omenjena očitka sta sicer navedena v obrazložitvi odločitve o disciplinski odgovornosti, kar pa ne zadostuje, za kar se neutemeljeno zavzema toženka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je Odločitev o disciplinski odgovornosti št. ... z dne 8. 11. 2018 tožene stranke, s katero je bil tožeči stranki izrečen disciplinski ukrep – plačilo denarne kazni v višini 15 % njene bruto plače za čas treh mesecev (258,45 EUR x 3), nezakonita (točka I izreka). V celoti je razveljavilo Odločitev o disciplinski odgovornosti št. ... z dne 8. 11. 2018 (točka II izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 774,00 EUR, v roku osem dni, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka III izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se iz razloga napačne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka (toženka). Predlaga spremembo izpodbijane sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka oziroma, da pritožbeno sodišče prvostopenjsko sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, nato pa napačno uporabilo materialno pravo. Toženka je v obrazložitvi odločitve o disciplinski odgovornosti navedla, da „če vlakospremni delavec iz objektivnih razlogov ni imel možnosti izvršiti odvoda sredstev, kot je navedeno v 33. členu Pravilnika o blagajniškem poslovanju potniških blagajn (Pravilnik 106), mora o tem takoj obvestiti nadrejenega sodelavca Službe A. in pisno z zapisnikom K-91 obvestiti nadrejenega sodelavca Službe A“. Navedeno je toženka navedla tudi v odgovoru na tožbo. Iz tenorja odločitve o disciplinski odgovornosti izhaja, da je tožeča stranka (tožnica) kršila 33. člen Pravilnika 106, ki vsebuje tudi določbo, da je potrebno izpolniti zapisnik K-91, če ni možno pravočasno oddati denarja. Zadostuje, da je bila takšna kršitev navedena v obrazložitvi odločitve, tudi če ni bila konkretno navedena v obdolžitvi. Disciplinski postopek, ki ga v družbah izvajajo nepravniki, ne more biti izveden kot sodni kazenski postopek. Po Pravilniku 106 bi morala tožnica denar v roku treh dni oddati v doplačilno blagajno, če pa bi bila doplačilna blagajna zaprta, potem bi morala pisno, z zapisnikom K-91, o tem obvestiti strokovnega sodelavca službe A.. Tožnica je potrdila, da je bila s Pravilnikom 106 seznanjena, pri toženki je že zaposlena 22 let. Tožnica se neutemeljeno sklicuje na delo sindikalne zaupnice, saj bi zbrani denar dne 2. 10. 2018 lahko zlahka oddala v doplačilno blagajno. Tega dne je bila udeležena na seji Sindikata B., sestanek niti ni trajal osem ur in je bil v C.. Tožnica je hodila mimo upravne stavbe, kjer se nahaja doplačilna blagajna, ki je bila odprta od 6:05 do 20:30 ure. Kljub temu je tožnica denar oddala šele dne 8. 10. 2018 in s tem kršila Pravilnik 106. Toženka nadalje navaja, da je tožnica s tem, ko je bila z oddajo denarja v zamudi, z njim devet oziroma enajst dni nezakonito razpolagala. Priglaša stroške pritožbe.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo prereka navedbe toženke in predlaga zavrnitev pritožbe. Med strankama je sporno le vprašanje, ali bi morala tožnica dne 2. 10. 2018, ko je opravljala sindikalno delo, odvesti denar v doplačilno blagajno. Obdolžitev z dne 26. 10. 2018 drugih razlogov ne vsebuje. Zato očitka o neobveščanju nadrejenega in neizpolnitve zapisnika K-91 ne moreta biti predmet obravnavanja v delovnem sporu. Tožnica z zbranim denarjem ni razpolagala, temveč ga je svoj prvi delovni dan, ko je bila doplačilna blagajna odprta, oddala. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov. Po uradni dolžnosti je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, 26/99 in nadalj.) pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pravilno je uporabilo materialno pravo.

6. Pri presoji je pritožbeno sodišče izhajalo iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje: - tožnica je bila v kritičnem času zaposlena kot vodja vlaka pri toženki in je bila sindikalna zaupnica; - dne 27. 9. 2018 je po končanem delu zbrani denar znašal 17,58 EUR, dne 29. 9. 2018 pa 417,01 EUR, oba zneska je tožnica v doplačilno blagajno oddala dne 8. 10. 2018; - v času od 27. 9. 2018 je imela tožnica proste dni (28. 9.; 30. 9.; 1. 10.; 3. 10.; 6. 10.; 7. 10.) ali pa je opravljala sindikalno delo (2. 10.; 4. 10.; 5. 10.); - dne 26. 10. 2018 je toženka podala tožnici obdolžitev, ki kot razlog disciplinske odgovornosti navaja večdnevno zamudo pri oddaji denarja od prodanih vozovnic, na katero je tožnica podala pisni zagovor; - dne 8. 11. 2018 je toženka sprejela odločitev o disciplinski odgovornosti tožnice, s katero je tožnico spoznala za odgovorno kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ker dne 27. 9. 2018 (v višini 17,58 EUR) in dne 29. 9. 2018 (v višini 417,01 EUR) ni odvedla denarja od prodanih vozovnic v doplačilno blagajno, kar je v nasprotju s predpisanim blagajniškim poslovanjem potniških blagajn; - ker tožnica ni pravočasno odvedla denarja od prodanih vozovnic v doplačilno blagajno, je po prepričanju toženke v odločitvi v disciplinski odgovornosti z dne 8. 11. 2018 ravnala v nasprotju z določili 33. člena Pravilnika 106 ter s tem naklepno storila hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja iz 5. alineje drugega odstavka 5. člena Pravilnika o odgovornosti delavcev za kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (Pravilnika 621), zaradi česar ji je toženka izrekla denarno kazen v višini 15 % njene bruto plače za čas 3 mesecev.

7. Ni utemeljen pritožbeni očitek, da je bila tožnica z oddajo denarja v zamudi, ker bi ga lahko oddala že dne 2. 10. 2018. Pravilnik 106 določa, da mora vlakospremno osebje glede na izvajanje razporedov dela opraviti odvod denarja najkasneje v treh dneh od zaključenega obračuna, to je sinhronizacije (prvi odstavek podpoglavja 7.7.1 33. člena Pravilnika 106). Tožnica je bila vmesne dni od 27. 9. 2018 oziroma od 29. 9. 2018 prosta ali pa je opravljala sindikalno delo (v soglasju z delodajalcem in za to tudi prejela nadomestilo plače). Dne 2. 10. 2018 torej ni obstajala dolžnost iz delovnega razmerja oddati zbrani denar v doplačilno blagajno, ker tega dne tožnica ni opravljala dela pri delodajalcu, in je takšen toženkin očitek neutemeljen. Tožnica ob opravljanju sindikalnega dela ni imela dolžnosti še opravljati dela pri toženki. Kje je na kritični dan bil sindikalni sestanek in koliko časa je trajal, za presojo tožničine obveznosti iz delovnega razmerja ni bistveno. Tožnica je zbrani denar s tem, ko ga je oddala dne 8. 10. 2018, oddala pravočasno.

8. Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek, da je podana disciplinska kršitev, ker bi tožnica morala o nemožnosti oddaje denarja obvestiti nadrejenega oziroma izpolniti ustrezni zapisnik K-91 (drugi odstavek podpoglavja 7.7.1 33. člena Pravilnika 106). Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, očitek o neobveščanju nadrejenega delavca in o neizpolnitvi zapisnika K-91 ne izhaja iz disciplinske obdolžitve z dne 26. 10. 2018, zato se tožnica s tema očitkoma ni mogla seznaniti niti se zagovarjati. Kot določa 173. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.) mora delodajalec delavca pred izrekom disciplinske sankcije pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti, da se v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, o njih izjavi, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Omenjena očitka sta sicer navedena v obrazložitvi odločitve o disciplinski odgovornosti z dne 8. 11. 2018, kar pa ne zadostuje, za kar se neutemeljeno zavzema toženka. Pritožbeno navajanje, da disciplinske postopke v gospodarskih družbah izvajajo nepravniki, zato takšen postopek ne more biti izveden kot sodni kazenski postopek, ni pravno upoštevno.

9. Pritožbeno sodišče sodišču prve stopnje pritrjuje tudi v delu, da je nepravilna toženkina pravna kvalifikacija tožničinega ravnanja, ker naj bi tožnica z očitanim ravnanjem, ki je bilo podlaga disciplinskega postopka, storila hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (5. alineja drugega odstavka 5. člena Pravilnika 621). V obdolžitvi z dne 26. 10. 2018 se tožnici očita le zamuda (enajst dni oziroma devet dni) pri oddaji denarja, kar po prepričanju pritožbenega sodišča ne zajema nezakonitega razpolaganja z zbranim denarjem, za kar se neupravičeno zavzema toženka v pritožbi.

10. Ni podan pritožbeni razlog, iz katerega se sodba izpodbija, niti razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, zato je pritožbeno sodišče pritožbo toženke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP odločilo o pritožbenih stroških, in sicer na način, da pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje stroške: toženka, ker s pritožbo ni uspela (154. člen ZPP), tožnica pa, ker odgovor na pritožbo ni bistveno pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča (prvi odstavek 155. člena ZPP).