4. 12. 2008

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe in pobude Magdalene Medved, Maribor, ki jo zastopa Peter Peče, odvetnik v Mariboru, na seji 4. decembra 2008

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru št. Ks 233/2006 z dne 21. 6. 2006 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. Kpr 189/2005 z dne 16. 2. 2006 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 17. in 169. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS št. 32/07 – ur. p. b.) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Mariboru je z izpodbijanim sklepom zoper pritožnico uvedel preiskavo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja velike tatvine po drugem odstavku 212. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – KZ). Pritožbo, ki jo je zoper slednjega vložil pritožničin zagovornik, je zunajobravnavni senat tega sodišča zavrnil. Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje kršitve 22. člena, prvega odstavka 23. člena, 25., 27. in 29. člena Ustave ter 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Ker hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 17. in 169. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), meni, da je drugače kot v primeru odločitve Ustavnega sodišča v sklepu št. Up-9/96 z dne 2. 7. 1996, njena ustavna pritožba dopustna. Izpodbijanima določbama Zakona pobudnica očita neskladje z 22. členom, s prvim odstavkom 23. člena, s 25., 27. in z 29. členom Ustave ter s 6. členom EKČP. Z navedbami, s katerimi utemeljuje zatrjevane kršitve v ustavni pritožbi, utemeljuje tudi neskladje izpodbijanih določb v pobudi. Dodatno pa zatrjevano neskladje utemeljuje še z nestrinjanjem s sistemsko ureditvijo kazenskega postopka, zlasti z načelom iskanja materialne resnice (17. člen ZKP) in s položajem ter pristojnostmi preiskovalnega sodnika (še posebej naj bi to veljalo za sedmi odstavek 169. člen ZKP), ki naj ne bi zagotavljala neodvisnosti sojenja in poštenega postopka.

B. – I.

Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva.

Predmet odločanja zunajobravnavnega senata ob preizkusu sklepa o uvedbi preiskave je enak predmetu sodbe. Ustavno sodišče je že v sklepu št. Up-9/96 z dne 2. 7. 1996, na katerega se sklicuje pritožnica, sprejelo stališče, da je ustavna pritožba zoper pravnomočni sklep o uvedbi preiskave dovoljena šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper sodbo oziroma drugo odločbo, s katero se kazenski postopek konča. Navedeno torej pomeni, da je ustavno pritožbo mogoče vložiti šele takrat, ko je pritožnik izkoristil vse možnosti, ki mu jih daje pravni red na razpolago za odpravo zatrjevanih kršitev.

Ker glede na navedeno pravna sredstva (niti redna) niso bila izčrpana, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo (1. točka izreka). Na drugačno odločitev v konkretnem primeru ne more vplivati niti zatrjevanje pritožnice, da je njena ustavna pritožba dopustna, ker je vložila tudi pobudo za oceno ustavnosti predpisa.

B. – II.

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

V primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS (glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07 in OdlUS XVI, 82). Ker je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo zaradi neizčrpanja pravnih sredstev, bo pobudnica lahko šele po izčrpanju pravnih sredstev hkrati z ustavno pritožbo vložila tudi pobudo za presojo ustavnosti v izreku navedenih določb ZKP. Ker pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za oceno ustavnosti izpodbijanih zakonskih določb, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).

C.

Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi pete alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter

sodnice in sodnika mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik

Predsednik